V Logatcu podpisali pogodbe in odprli dva obnovljena vodnjaka
Logatec, 14. december 2009 – V novem Upravnem centru Logatec so se konec tedna zbrali župani šestih občin na podpisu partnerskih pogodb za obnovo vodnjakov v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda – Vrednost razpisa kljub negotovim gospodarskim razmeram ostaja 21.200 evrov - V enajstih letih delovanja sklada je bilo v Sloveniji obnovljenih 62 lokalnih vodnih virov v 55 občinah – Termin podpisa letošnjih pogodb prilagodili odprtju Tollazzijeve štirne in litoželeznega vodnjaka v središču Logatca – Obnovljeni vodnjaki s pitno vodo so bogastvo naravne in kulturne dediščine ter zanimive turistične točke, ki ponovno obujajo kraj nekdanjega druženja občanov in obiskovalcev.
Razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je bil letos zaradi neugodnih gospodarskih razmer objavljen šele septembra. V Heliosu so se odločili, da tako kot prejšnja leta, ostane razpisana vrednost 21.200 evrov, od tega je za obnovo in oživljanje vodnjakov namenjenih 17.000 evrov, 4.200 evrov pa je namenjeno za raziskovalne naloge o vodnih učnih poteh učencev osnovnih in srednjih šol.
Sklad uspešno izvaja svojo začrtano nalogo že enajsto leto. Ustanovljen je bil leta 1998 ob svetovnem dnevu voda, ko sta Helios in Ministrstvo za okolje in prostor podpisala partnersko pogodbo za projekte na področju varovanja čistih slovenskih voda. Helios iz prodaje okolju prijaznih izdelkov zagotavlja finančna sredstva za delovanje sklada, okoljsko ministrstvo pa nudi strokovno in tehnično podporo. Vključno z letos, so v Heliosu za akcije svojega sklada v tem obdobju namenili že več kot 190.000 evrov. Lokalne skupnosti oz. občine pa so same zagotovile še najmanj dvakrat toliko lastnih sredstev za obnovo vodnih virov ter pridobile še druga donatorska sredstva.
Petkov podpis pogodb med izbranimi občinami, Heliosom in Ministrstvom za okolje in prostor so izpeljali malo kasneje zato, ker so združili odprtje dveh obnovljenih vodnjakov in srečanje županov ob samem dogodku, kar se do sedaj še ni zgodilo. Pogodbe z občinami sta podpisala Uroš Slavinec, predsednik Heliosove uprave in dr. Darij Krajčič, generalni direktor Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor.
Strokovna komisija sestavljena iz predstavnikov Heliosa, Ministrstva za okolje in prostor in Slovenskega komiteja mednarodnega združenja hidrogeologov je letos med prispelimi prijavami izbrala šest občin s sedmimi vodnimi viri. V občini Logatec sta že obnovljena in predana namenu Tollazzijeva štirna in litoželezni vodnjak na začetku in koncu ulice Čevica v Logatcu. Ostali dobitniki sredstev pa so občina Slovenske Konjice za Vodnjak v vasi Prežigal, Občina Rogaševci za Farovski vodnjak pri sv. Juriju, občina Kozje za Vodnjak v naselju Pilštanj, občina Črnomelj za Vodnjak Vodenica pri Malih in Velikih Selah in občina Žužemberk za Vodnjak v vasi Ajdovec. Vodnjaki ostalih občin bodo obnovljeni in slavnostno predani namenu naslednje leto do poletja po terminskem planu.
Na podpisu letošnjih pogodb je Uroš Slavinec, predsednik Heliosove uprave, zbrane goste nagovoril: »Z ustanovitvijo Heliosovega sklada pred 11-leti in z njegovimi akciji, ter odzivi nanj, smo začeli odkrivati pravo identiteto našega podjetja. Našemu imenu, ki je tudi povezano s soncem, smo simbolično dodali še vodo, ter se tako združili z dvema najpomembnejšima viroma za življenje. Voda je postala naš poslovni in razvojni izziv ter usmeritev v še bolj odgovorno delovanja našega podjetja. Zaradi dobrega odziva vseh vpletenih, v delovanje prvega tovrstnega partnerskega sodelovanja med gospodarsko družbo, institucijo države in lokalne skupnosti, smo hitro ugotovili, da je to »projekt z dušo«. Zato smo tudi v dogovoru z Ministrstvom za okolje in prostor leta 2008 podpisali še tretji petletni dogovor za financiranje Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Vsem izbranim občinam želim se veliko tovrstnih obnovljenih vodnih virov, tudi z našo pomočjo ob kasnejših razpisih«.
Tollazzijevo štirno in litoželezni vodnjak na začetku in koncu ulice Čevica v središču Logatca so slovesno predali svojemu namenu skupaj z zbranimi domačini in gosti ob krajšem kulturnem programu učencev OŠ 8 talcev Logatec na temo ohranjanje pitne vode in spoznavanje kulturne dediščine Logatca.
Tollazzijeva štirna je bila zgrajena leta 1883 v brežino pod cerkvijo sv. Jožefa na Čevici. Vodno črpalko ima speljano do podzemne vodne žile. Globina vodnjaka je 6 metrov ter ima danes požarni priklop. Posebnost štirne je osemkraki nadstrešek, katerega streha sloni na rdečih opečnatih stebrih. Okrogli podstavek stavbe in tlak vodnjaka sta iz masivnih kamnitih plošč različnih pravokotnih oblik. Dostop do vodnjaka s ceste je po masivnih kamnitih stopnicah. Vsako leto 24. junija štirna predstavlja oder tradicionalne prireditve posvečene praznovanju kresnega večera, ki se navezuje na staro ljudsko izročilo, simbol vode ter šege kresovanja – ogenj, svetlobo in pesmi.

Vodnjak je bil v 80-letih prejšnjega stoletja sicer obnovljen, vendar zelo nestrokovno, zato je bil na podlagi smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine narejen načrt celovite konservatorske obnove. Tako so restavrirali opečno zidavo stebrov in objekta, obnovili prvotno fugiranje, sanirali poškodbe kamnitih elementov vodnjaka, modelirali manjkajoče dele, obnovili streho, očistili notranjost vodnjaka in popravili dovod vode. Oskrbnikom pa naročili redne preglede, vzdrževanje strehe in 5-letno čiščenje nabranega mulja.
Litoželezni vodnjak je v žepnem parku ob cesti, ki vas pripelje v Logatec skozi Napoleonov drevored lip. Okolico dopolnjujejo značilne logaške stavbe trgovin in trških domačij. Vodnjak je bil postavljen ob napeljavi vodovoda v Logatec leta 1897. Stoji na podstavku ovalne oblike ter je sestavljen iz treh delov; spodnjega podstavka z dvema školjkastima posodama za vodo, osrednjega dela z levjimi glavami ter podstavka in kipa ženske z vrčem na ramenih. Na vseh vogalih in prehodih je okrašen z drobnim litoželeznim okrasjem, v obliki volut, rozet, girland in jajčnega motiva.

Pri strokovnem ogledu vodnjaka pred obnovo so odkrili toliko poškodb in pomanjkljivosti, da so morali celoten železni vodnjak odpeljati v delavnico in ga tam razstaviti na sestavne dele, ki jih ni bilo malo. V procesu restavriranja so ponovno odlili poškodovane in manjkajoče kovinske kose vodnjaka. Vse železne površine so morali zaradi korozije temeljito očistiti z nizkotlačnim peskanjem in jih nato s primernimi premazi zaščititi. Vodnjak iz treh glavnih delov so ponovno sestavili v celoto na prvotni lokaciji. Obe medeninasti pipi na vodnjaku so zloščili in ustrezno zaščitili. Zaradi bližnjega drevesa morajo vodnjak redno čistiti, da odpadlo listje ne zamaši odtokov. Sicer pa se danes vodnjak napaja iz javnega vodovoda, katerega pozimi zaradi zmrzali zaprejo.
Cilj obnove obeh vodnjakov, sta tudi novi turistični točki, ki bosta s svojo dovršenostjo navduševala obiskovalce ter povečala zavedanje o bogastvu naravne in kulturne dediščine ter vrednoto ohranjanja virov čiste pitne vode. Z ureditvijo želijo tudi povečati obisk tradicionalnih prireditev, ki se odvijajo pri Tollazzijevi štirni. Mimo vodnjakov imajo začrtano vodno učno pot tudi tri logaške osnovne šole, ki tako uspešno povezujejo bogastvo domačega kraja.
Sicer pa sta vodnjaka že vključena v promocijsko gradivo Občine Logatec, tako v najnovejši 66-listni referenčni brošuri Dobrodošli v Logatcu; Logatec - stičišče naravnega in kulturnega bogastva, kakor tudi na izjemno dovršeni in bogati interaktivni spletni strani občine Logatec, www.logatec.si
Vrednost del za obnovo obeh vodnjakov je znašala okoli 46.000 evrov, od tega sta približno enako prispevala Občina Logatec in Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano preko evropskih sredstev iz programa Leader ter podjetje Helios Domžale d.d., ki je preko svojega sklada prispeval 5.000 evrov. Glavni izvajalec obnove je bilo podjetje Gnom d.o.o. iz Kopra, ki deluje na področju obnove in ohranjanje kulturne dediščine. Obnova je trajala od oktobra do novembra letos.
V okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda sta to že 61. in 62. obnovljeni vodni vir v 55. slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža sredstev od prodaje njihovih okolju prijaznih izdelkov.
