Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda - Helios d.o.o.
  • Povečaj razmak med vrsticami
  • Povečaj pisavo
  • Pomanjšaj pisavo
  • Natisni
  • Pošlji prijatelju

Helios > Družbena odgovornost > Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda
Prispevek je v pripravi

Izberite leto obnove vodnega vira:

2012  
2011  
2010  
2009  
2008  
2007  
2006  
2005  
2004  
2003  
2002  
2001  
2000  
1999  


Obnovljeni vodni viri v letu 2012


Vodnjak

VODNJAK V JAVORJAH

Obnovljeni vodnjak je najstarejši, največji in najvišje ležeči vodnjak na Koroškem, in se nahaja na kmetiji Mežner, zraven cerkve sv. Magdalene, pokopališča, župnišča in Osnovne šole Javorje. Po obnovi bo služil ljudem za potrebe pokopališča, saj so ob njem namestili nov, s tem vodnjakom povezan kamniti vodnjak s pipo in za odžejanje pohodnikov, kolesarjev in drugih sprehajalcev, ki iz dolin radi zaidejo na lepo razgledno osončeno pobočje razvejanega Javorja.

 

Vodnjak Žusem

VODNJAK NA ŽUSMU

Pri obnovi so vodnjak od znotraj očistili in na novo postavili celoten zunanji del z nadstrešnico. Prvotne dimenzije vodnjaka so iz hrastovega lesa in so vidne tudi v novi leseni konstrukciji. Uporabili so nekaj starega zdravega lesa in lesen pokrov vodnjaka. Obnova vodnjaka je trajala slab mesec. Vodnjak je globok 3.80 metra, od dna se z 0,90 metra proti vrhu razširi na 1,40 x1,40 metra. Blizu vodnjaka je parkirišče, kjer se bo uredilo počivališče ter postavilo informacijsko tablo. Obnovo je izvajalo podjetje Remont d.d. iz Celja pod strokovnim nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Celje. Vodnjak je v lastništvu župnije Loka pri Žusmu, Škofija Celje je izdala soglasje za obnovo. Blagoslov vode, vodnjaka in zbranih je prisrčno izpeljal gostujoči župnik Marko Šraml.

 

Vodnjak v Piranu

VODNJAK NA BELEM KRIŽU

Vodnjak na Belem križu je bil delno zasut vodnjak, ki so ga leta 2010 odkrili ob prenovi tamkajšnjega Doma družbenih dejavnosti, ki je v lasti KS Portorož. Žal pa je bil ohranjen le njegov podzemni del globine 9 metrov, za katerega do tedaj nihče ni vedel. Spodnja tretjina vodnjaka je vklesana v kompaktno kamnino, srednja tretjina predstavlja vodonosni sloj, zgornja tretjina pa je suho obzidana z lokalnim peščenjakom. Ob omenjeni prenovi je bil vodnjak očiščen odpadnega materiala, vanj je bila speljana vsa meteorna kanalizacija z novega objekta in odprtina je bila skrbno zadelana.

 

Jagrov vodnjak

JAGROV VODNJAK V MESTINJU

Današnji prenovljeni in posodobljen Jagrov vodnjak je po pripovedovanju starejših vaščanov star več kot 100 let in je bil včasih v tej okolici edini stalen vir pitne vode. Služil je domačinom in potujočim furmanom, da so lahko napojili živino. S sivim kamnom zidan obod vodnjaka je širok 1,5 metra ter v globino meri tri metre. Volumen vodnjaka je 5 kubičnih metrov. Za obliko vodnjaka z betonsko ploščo je v preteklosti poskrbel nekdanji lastnik zemljišča Ignac Jezovšek. Takrat, ko so domačini vodo iz vodnjaka še zajemali z vedrom na leseni palici in jo zlivali v korito, so ga po njem imenovali Ignačev štepih.

 

Vodnjak Muta

VODNJAK NAD MUTO NA SV. JERNEJU

S tradicionalnim koncertom Kmečke godbe Pernice so v nedeljo ob praznovanju sv. Treh kraljev na Sv. Jerneju nad Muto na 1030 m nad. višine ob prisotnosti okoli 150 obiskovalcev s kulturnim programom slovesno odprli prenovljeni župnijski vodnjak oz. forški štapuh. Obnova vodnjaka je bila pobuda vaščanov Sv. Jerneja občini Muta in bo zaključila celostno podobo vrha Sv. Jerneja z 1044 m nad. višine, kjer je pod cerkvijo Sv. Jerneja še pokopališče, staro župnišče, domačija Primož in Posestvo Herk in je danes priljubljena izletniška točka planincev, izletnikov in kolesarjev tako iz Slovenije kot Avstrije.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2011


Vodnjak Vojnik

VODNJAK V VOJNIKU

Z ureditvijo novega vodnjaka gre za ponovno rojstvo prvotnega vodnjaka v trgu Vojnika, ki je stal na tem mestu že vsaj leta 1914 in skozi čas dotrajal. Svoj izvir ima v sredini sedanjega cestišča. Včasih sta bila na trgu, skozi katerega še danes pelje regionalna cesta, znana gostilna Pr'Kaš in trgovina Zottel, vodnjak oz. štepih pa je služil ljudem in živalim. Sama postavitev sodobnega vodnjaka pa je začetek celostnega projekta urejanja trga Vojnika, ki se bo predvidoma začel izvajati leta 2012.

 

Vodnjak Dol

VODNJAKA NA DOLSKEM V OBČINI DOL PRI LJUBLJANI

Vodnjaka pred staro kovačnico in osrednjo bivanjsko stavbo se ne spomnijo niti najstarejši vaščani in je bil dolga leta skrit. Prekrit je bil s plohi in pozabljen. Pred več kot dvema desetletjema so ga odkrili slučajno, ko je čezenj zapeljal tovornjak. Voda iz njega bo sprva porabljena za zalivanje. Ko se bo naravno očistila, jo bodo pregledali in ponudili obiskovalcem. Vodnjak je globok devet metrov, voda sega do višine šestih metrov. Obnovljeni vodnjak s podobo konjiča je na velikem dvorišču pod mogočno lipo. Vrh njega je postavljen kip konja, saj je kmetija poznana po konjih. Globok je 9,6 metrov, stoječa voda sega do višine sedmih metrov. Namenjen je zalivanju vrta in za sanitarno vodo.

 

Vodnjak

VAŠKA ŠTIRNA V GORENJI VASI (ŠMARJEŠKE TOPLICE)

Vodnjak se nahaja v Gorenji vasi pri Šmarjeti, ob poti, ki vodi v vinorodne gorice Kogla. Vodnjak spada med tako imenovan tip vodnjaka - vage. Sestavlja ga vodnjak, leseno dvigalo - vaga, perišče in korito. Vodnjak je globok 3 m in se napaja iz izvirnega zajetja okoli katerega je zgrajen kamniti obod vodnjaka. Zadnja obnova vodnjaka je bila okoli leta 1951.

 

Vodnjak v Tišini

VODNJAK NA TIŠINI

Vodnjak se nahaja v parku med cerkvijo, župniščem in vrtcem Lavra. Vodnjak je okrogle oblike, obzidan z zidaki in poglobljen do globine sedmih metrov. Leseni del oboda je v celoti obnovljen ter opremljen z identično iztočno glavo in črpalko. Ker originalne iztočne glave s podobo živalske glave niso našli, so v dar dobili nadomestno od Štefana Majcana iz Rankovcev, ki je po pričevanju drugih občanov identična. V bližini cerkve sta bila zgrajena še dva vodnjaka, eden je bil v času porušitve prvotne osnovne šole zasut, drugi za župniščem pa še čaka na oživitev.

 

Hotavlje

VODNJAK V HOTAVLJAH

Še pred dobrega pol stoletja na Hotavljah ni bilo vodovoda in domačini so vodo za vsakodnevno rabo pridobivali iz vodnjakov, bočov in potokov. Eden izmed najstarejših virov pitne vode v starem vaškem jedru na zgornjih Hotavljah je bila vaška štirna, ki je stara vsaj tristo let. Zadnjih 50 let je bil pozabljen. Osnovna zunanja konstrukcija vodnjaka na vitel je leta 1962 prešla v last Loškega muzeja, ki je sedaj skrito razstavljen na grajskem vrtu.

 

Borovnica

VODNJAK IN KAPELICA SV. NIKOLAJA

Na območju vaške skupnosti Breg - Pako imajo tri večje vaške vodnjake, ki so z izgradnjo vodovoda počasi postali nepotrebni. Nekaj časa so še služili za napajanje živine, postopno pa jih zamenjal javni vodovod. Kapelica sv. Nikolaja je v višino merila od 4,2 metra, njen tloris pa je bil 2x2 metra. Postavljena je bila nad vodnjakom, s stalnim izvirom pitne vode, ki izvira iz žive skale, globine dveh metrov. Včasih je bil vodnjak ob vznožju kapelice pokrit z opečnatim velbom, do njega sta vodili dve stopnici, ki sta bili ob večjih deževjih zaliti z vodo.

 

Vodnjak Cankova

VODNJAK V CANKOVSKEM PARKU

Vodnjak oz. studenec se danes nahaja v parku v središču Cankove, v bližini občine, osnovne šole, vrtca, cerkve in gasilskega doma. Prvotni vodnjak, globine 7 metrov, izvira še iz fevdalnih grofovskih časov. Pri izlivu je dodan lesen škaf, iz katerega kaplja voda in simbolizira kapljanje oz. »conkanje« vode.

 

Zreče

VODNJAK PRI ŽELEZNIŠKI POSTAJI V ZREČAH

Danes avtentično obnovljeni vodnjak, zgrajen pred odprtjem postaje leta 1921, je bil včasih pomemben vir pitne vode za stanovalce, delavce in potnike na postaji. Tudi v sušnih letih je ta vodnjak z litoželezno črpalko dajal vedno dovolj vode, zato so jo bližnji domačini ponoči naskrivaj točili za lastne potrebe. Služil je tudi za zalivanje vrta in rastlinja okoli železniške postaje. Napaja se s podtalnico, verjetno povezano z gladino reke Dravinje. Globok je okrog 6 metrov. Po izgradnji vodovoda in opustitvi železniške proge, ko je zadnji vlak iz Zreč odpeljal 15. aprila 1962, je vodnjak izgubil svojo osnovno vlogo in začel vidno propadati.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2010


Haloški studenec

HALOŠKI STUDENEC V PODLEHNIKU

V gozdu pod etnološkim muzejem na prostem leži v grabi Haloški studenec z lastnim izvirom. Globok je do dva metra in obzidan z lapornim kamnom. Na vrhu je pokrit z deskami, obložen s kamni, ilovnato zemljo in obrasel z rastjem. Od spredaj so nova lesena vrata, katera so morali domačini ob sušnem obdobju celo zaklepati. Vodo so zajemali z leseno palico, na kateri je manjše vedro.

 

Vodenica

VODNA JAMA VODENICA PRI MALIH IN VELIKIH SELIH

Vodenica je vodna jama na dnu globoke kraške vrtače, mojstrsko obzidana s kamnito kupolo. Do dna jame vodi 15 kamnitih stopnic. Voda je do globine 1 metra, prostornine do 10 kubičnih metrov vode. Predvidevajo, da je stara najmanj 150 let, ko so jo prvič obzidali s kamenjem. Iz nje so vaščani, predvsem ženske s škafi na glavi domov nosili dragoceno vodo.

 

Pilštanj

VODNJAK V PILŠTANJU

Pilštanj, strnjeno naselje nad dolino, je zgodovinsko eno najpomembnejših naselij na Kozjanskem in je danes razglašeno za naselbinski kulturni spomenik. Vodnjak je postavljen na začetku starega trškega jedra, kot trg prvič omenjenega leta 1404, ki ga ob farni cerkvi sv. Mihaela na drugi strani tvorijo zgradbe z lepo ohranjeno arhitekturo 19. stoletja. Celotno naselje se nahaja v območju Kozjanskega regijskega parka in v območju Nature 2000. Vodnjak globine 8 metrov ima okrogel, s kamnom obzidan jašek in obod višine 80 cm.

 

Ajdovec

VODNJAK AJDOVEC V VASI DOLNJI AJDOVEC

Ajdovška planota je zakrasela razgibana planota na vzhodnem obrobju Suhe Krajine, nad levo stranjo reke Krke, obkrožena z gozdovi in nekaj vasmi ter brez talnih vodnih izvirov. Vas Ajdovec na 435 metrov nadmorske višine je oskrbno središče in križišče poti, sestavljata ga vasi, Dolnji in Gornji Ajdovec, ki se ravno v bližini vodnjaka skoraj stikata. Pobudo za obnovo vodnjaka so občini Žužemberk pred leti dali krajani sami in včeraj otvoritev tudi dočakali. Prav tako že dolgo pričakujejo projekt za izgradnjo vodovoda, ki bo rešil mnoge težave z vodno oskrbo.

 

Farovški vodnjak

FAROVŠKI VODNJAK V SVETEM JURIJU (ROGAŠOVCI)

Farovški vodnjak je tipičen prostostoječi vodnjak in se nahaja v Svetem Juriju v občini Rogašovci, ki je del trodeželnega Krajinskega parka Goričko. Obkrožen je s stavbo župnišča cerkve sv. Jurija, športno - rekreacijskim centrom, OŠ Sveti Jurij in čebelnjakom bližnje osnovne šole. Globok je 21 metrov, povprečni vodostaj je okoli 16 metrov. Notranji del vodnjaka je zidan s kamnom, nad zemljo pa je včasih bila lesena konstrukcija z vretenom in kolesom za lažje dvigovanje vode.

 

Prežigal

VODNJAK V VASI PREŽIGAL (SLOVENSKE KONJICE)

Vodnjak se nahaja ob cesti skozi vas Prežigal, ki leži v ravninskem delu doline reke Dravinje, vzhodno od Slovenskih Konjic. Vodnjak valjaste oblike premera 1,4 m je globok 5,5 m. Obnovljeni zunanji obod vodnjaka so naredili iz pohorskega kamna, na katerega bo nameščena nova ročna črpalka. Na novo so postavili večji nadstrešek s klopjo za počitek, uredili okolico in tlakovali dostop do vodnjaka.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2009


Gabrovski studenec

VODNJAK NA GABROVŠKEM STUDENCU (IVANČNA GORICA)

Gabrovški studenec, kot ga imenujejo domačini, je sestavni del porečja Krke. Odlikuje ga izjemno čista izvirska voda. Vaščani so na izviru kratkega potoka postavili vodnjak leta 1930, ki je iz betona in je šesterokotne oblike. Globina vodnjaka je okoli 4 metre. Nad ploščo premera 160 cm z vzidanimi vratci se dviga 110 cm visoka kovinska konstrukcija. Vodnjak je eden izmed petih takšnih v Sloveniji, njegova črpalna naprava je »paternosterskega tipa«, ki je svoj čas imela krožno verigo z nizom zajemalk imenovanih korci, kasneje so jih zamenjale enostavnejše tlačne črpalke.

 

Hrpelje

VODNJAK V HRPELJAH (HRPELJE - KOZINA)

Zgodovina vodnjaka sega v leto 1893, ko so ga zgradili. Zraven funkcije vodnega vira je predstavljal tudi osrednji vaški prostor, kjer so se srečevali vaščani. Velik je pet krat sedem metrov in je globok štiri metre. Vodnjak se je napajal z deževnico iz okoliških streh, vsako gospodinjstvo, ki ni imelo lastnega vodnega vira, je lahko zajelo le dva čebra vode dnevno. Leta 1958 je vodovod prišel v občino in vodnjak je iz leta v leto postopoma propadal. Zadnjo obnovo so vaščani izvedli ob hudi suši sredi šestdesetih let.

 

Vodnjak Logatec

LITOŽELEZNI VODNJAK V LOGATCU

Litoželezni vodnjak je v žepnem parku ob cesti, ki vas pripelje v Logatec skozi Napoleonov drevored lip. Okolico dopolnjujejo značilne logaške stavbe trgovin in trških domačij. Vodnjak je bil postavljen ob napeljavi vodovoda v Logatec leta 1897. Stoji na podstavku ovalne oblike ter je sestavljen iz treh delov; spodnjega podstavka z dvema školjkastima posodama za vodo, osrednjega dela z levjimi glavami ter podstavka in kipa ženske z vrčem na ramenih. Na vseh vogalih in prehodih je okrašen z drobnim litoželeznim okrasjem, v obliki volut, rozet, girland in jajčnega motiva.

 

Tollazijeva š.

TOLLAZZIJEVA ŠTERNA V LOGATCU

Tollazzijeva štirna je bila zgrajena leta 1883 v brežino pod cerkvijo sv. Jožefa na Čevici. Vodno črpalko ima speljano do podzemne vodne žile. Globina vodnjaka je 6 metrov ter ima danes požarni priklop. Posebnost štirne je osemkraki nadstrešek, katerega streha sloni na rdečih opečnatih stebrih. Okrogli podstavek stavbe in tlak vodnjaka sta iz masivnih kamnitih plošč različnih pravokotnih oblik. Dostop do vodnjaka s ceste je po masivnih kamnitih stopnicah.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2008


Vače

VODNJAK NA OSREDNJEM TRGU V VAČAH (LITIJA)

Vodnjak stoji na osrednjem trgu Vač, v središču ambienta, ki ga ustvarjajo osrednja trška poslopja in župnijska cerkev sv. Andreja. S celostno ureditvijo trga in sedanjo obnovo cerkve bo trg vaški biser, ki si ga Vače s svojim zgodovinskim pomenom tudi zaslužijo.

 

Lipovci

VAŠKI VODNJAK V LIPOVCIH (BELTINCI)

Projekt obnove vaškega vodnjaka v Lipovcih vsebuje celostno ureditev obstoječega vodnega vira, vzpostavitev nove vodne učne poti ter promocijo zdrave in čiste pitne vode. Obnovljeni vodnjak pred vaškim domom v Lipovcih je v preteklosti imel pomembno vlogo. Svojo primarno funkcijo je vodnjak opravljal od leta 1890 do 1978, ko je prenehalo delovanje osnovne šole v Lipovcih, v zgradbi današnjega vaškega doma.

 

Lukovica

VODNI IZVIR Z BETONSKIMI KORITI V NASELJU KORENO (LUKOVICA)

Vodni izvir z betonskimi koriti ima izjemno etnološko vrednost zaradi svoje starosti in oblike korit. V svoji prvotni obliki se je ohranil vse do danes. Od pojava vodovoda v vasi je začel propadati, prav tako tudi njegova okolica. Za domačine je neprecenljiva vrednost, saj niti v najbolj sušnih obdobjih ne presahne in ga tudi stalno uporabljajo.

 

Radenci

VODNJAK V RIHTAROVCIH (RADENCI)

Vodnjak se nahaja na osrednjem vaškem prostoru, v manjšem parku ob kapelici s klopmi v bližini glavne cesti Radenci – Ljutomer. Od središča Radencev je oddaljen dva kilometra. Je značilen štajerski vodnjak, zgradili so ga pred več kot sto leti in ga takrat opremili z velikim lesenim kolesom in lesenim gredljem na katerega se je navijala nosilna vrv z menjajoče se dvigajočima lesenima vedroma. Obdan je s tradicionalno leseno konstrukcijo, streha je iz opečne kritine. Leži na do 8 metrov debeli plasti ilovice, ki podtalnico varuje pred onesnaženjem s površja in je globok 13 metrov.

 

Semič

VODNA JAMA V BREZJAH PRI VINJEM VRHU (SEMIČ)

V Semiču so letos s svojo prijavo na Heliosov sklad prepričali strokovno komisijo in uspeli. Vodna jama leži v vrtači v bližini naselja Lipovec. Celotna Bela Krajina leži na kraškem področju. Ponekod je voda globoko pod površjem, drugod pa blizu površja, odvisno od tega, kje leže nepropustne zemeljske plasti. Na površje pride v vrtačah v obliki izvirov oz. vodnih jam, kakršne so značilne za Belo Krajino. Po pričevanju starejših ljudi so vaščani omenjeno vodno jamo stoletja uporabljali za pitje, pranje, napajanje živine, kot tudi v manjši meri za namakanje bližnjih polj.

 

Hodoš

VODNJAK V HODOŠU (HODOŠ)

Vodnjak na Hodošu se nahaja ob cesti, ki vodi do Hodoškega jezera, bogatega habitata, ter ima za okoliške ljudi pomembno zgodovino. Po pričevanju domačinov je star že poldrugo stoletje in je bil eden redkih vodnjakov z dobro in stalno vodo. Vodnjak okrogle oblike je obzidan z navadno opeko, globok 6 metrov, zanimivo leseno ogrodje, pa mu omogoča dvig vode »na poteg«.

 

Vuhred

SPODNJI IN ZGORNJI VODNJAK V VUHREDU (RADLJE OB DRAVI)

Obnovljeni koriti, ki se nahajata v središču vasi, predstavljata pomembno dediščino kmečkega življenja. V preteklosti, pred izgradnjo javnega vodovoda, so se ob koritih zbirali krajani, se odžejali, zajemali vodo za potrebe gospodinjstev, perice so prale perilo, voda je služila za napajanje živine, ki se je pasla na okoliških pašnikih. Zgornje korito je bilo zgrajeno v času Kraljevine Jugoslavije, spodnje Trunkovo pa v času II. svetovne vojne. Obe sta bili že potrebni obnove, zato se je KS Vuhred odločila, da obnovo izvede v letu, ko kraj praznuje 600. obletnico prve omembe in s tem uredi tudi njeno okolico.

 

Mengeš

MATIČKOVA ŠTERNA V MENGŠU (MENGEŠ)

Vodnjak ali šterna, kot ga imenujejo domačini v teh krajih je prve zapise beležil že v letu 1825, saj ga takratne katastrske karte označujejo kot vodni vir. V letu 1898 so mu dodali skrbno in iz ihanskega apnenca izklesan obod. Njegova gradnja je tipična za te kraje, velja pa poudariti, da je bil namenjen tako domačinom kot mimoidočim. Zaradi njegove lege je še danes priljubljeno zbirališče mladine.

 

Moravske toplice

IZVIRNA MLAKA NA MAKOTERJEVEM BREGU V SELU (MORAVSKE TOPLICE)

Umetno narejena izvirna mlaka na Makoterjevem bregu je v preteklosti pomenila pomemben vir pitne vode za napajanje živine in kmetijske potrebe. Polni se z majhnim izvirom na dnu in s padavinami, glinene prsti pa omogočajo zadrževanje vode.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2007


Podvelka

HLEBOV VODNJAK NA RDEČEM BREGU (PODVELKA)

Hlebov vodnjak se nahaja v bližini gorske kmetije Hlebovo na Rdečem Bregu na Pohorju, ki je zagotovo najslikovitejši del občine Podvelka. Zanimivost med slovenskimi vodnjaki je toliko večja, ker je eden izmed najvišje ležečih vodnjakov v Sloveniji. Z nadmorske višine 880 metrov se ponuja čudovit razgled na Kozjak in vrhove Pohorja od Maribora do Slovenj Gradca.

 

Kokošnje

VODNJAK V SREDIŠČU VASI KOKOŠNJE (DOMŽALE)

Vodnjak v vasi Kokošnje v KS Krtina je prav tako eden izmed sedmih letošnjih izbranih vodnjakov in že 48. obnovljeni vodnjak Heliosovega sklada. Nahaja se v središču vasi Kokošnje. Zgrajen za potrebe treh gospodarskih poslopij, je kvadratne oblike z leseno konstrukcijo. Voda iz njega se dviga na vreteno, njegova posebnost pa je, da nikoli ne usahne.

 

IZVIR DICOVE VODE V KLAVŽAH (TOLMIN)

Izvir Dicove vode sodi med t.i. dobre vode, saj ima stalno temperaturo, stalen pretok in nikoli ne presahne. Pitje vode iz tega izvira nas prijetno osveži in okrepi. Od vedno so to vodo hodili zajemat kmetje z bližnjih senožeti, saj jim je dajala občutek sitosti, lahkosti in gibčnosti pri fizičnem delu. Prav tako je dobro vplivala na živino. Danes pa k izviru prihaja zajemat vodo vedno več ljudi, še posebej, ker se povečuje zanimanje za čiste izvirske vode. Po radiestezijskih meritvah naj bi Dicova voda imela pozitivne energijske lastnosti in ugodno vplivala na počutje.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2006


ŠOLSKI VODNJAK V PROSENJAKOVCIH (MORAVSKE TOPLICE)

Šolski vodnjak se nahaja v južnem delu vasi zraven stare šoli, kjer je danes vrtec. Vodnjak je globok okoli 10 metrov s okroglim premerom 1,5 metra, ter je nepravilne osmerokotne oblike. Zgrajen je bil leta 1936 iz betona, na vodnjaku je litoželezna ročna črpalka z železnim ohišjem. Pri izlivi je majhno betonsko korito. Ker je teren nagnjen, dostop do ročne črpalke olajšujeta dve stopnici, ki sta prav tako betonski, oglate oblike. V preteklosti je služil predvsem za oskrbo z čisto pitno vodo, pranju perila ter čiščenju kmečkega orodja.

 

VAŠKO NAPAJALIŠČE "PRI KORITU" V GABRIJELAH (SEVNICA)

Vaško napajališče Pri koritu v Gabrijelah se nahaja v središču vasi v bližini cerkve Sv. Lenarta v krajevni skupnosti Krmelj. V Gabrijelah je bilo v preteklosti zaradi furmanskih poti več izvirov, napajališč in perišč. Do danes so se ohranila imena kot so: Rupca, Štebuh, Brjan, Žabjek, Pezdijek, Konjska štirna in Bazga.

 

Kal Črnomelj

KAL IN VODNJAK NA GRIČU (ČRNOMELJ)

Obnovljen Grički kal z urejeno okolico bo v prihodnje služil kot prostor za druženje vaščanov, zanimiv bo tudi v turistične namene; zlasti pohodnikom na Dobličko goro. Kal z vodnjakom bodo vključili tudi v nastajajočo vodno in gozdno učno pot, ki so jo pripravili učenci ekološkega krožka OŠ Loka iz Črnomlja. Področje kala spada tudi v območje Nature 2000.

 

VAŠKI VODNJAK V VASI DANE (DIVAČA)

Vaški vodnjak – komunska štirna v Danah pri Divači je tipičen vodnjak za kraško okolje, kjer so vodo znali ceniti že od nekdaj. Vodnjak se nahaja v središču vasi, na podestu, ki je tlakovan s kamnitimi ploščami in z nastankom iz prve polovice 19. stoletja. Na podestu se sonči krožen, rahlo trebušast kamnit nadzemni obod – šap s profiliranim robom, ki ga z vrha zapira železen pokrov. Obokan kamnit podzemni del je globok okoli 7 metrov s kapaciteto okoli 200 kubičnim metrov.

 

Rogaška Slatina

KRALJEVI VRELEC V KOSTRIVNICI (ROGAŠKA SLATINA)

Vodnjak se nahaja v Spodnji Kostrivnici pod pobočjem Boča. V živo skalo je bil izkopan leta 1857 in leta 1872 poglobljen do globine štirindvajset metrov. Vhodni premer je 72 cm, ki se v globini razširi na 115 cm. Obdaja ga obnovljen z nekaj prvotnimi hrastovimi stebri večji lesen značilen osmerokoten paviljon z novo kovinsko bakreno streho.

 

VODNJAK V VASI DVORJE (MORAVČE)

Vodnjak se nahaja v vasi Dvorje na dvorišču domačije Jožeta Klopčiča. Je okrogle kamnite oblike z lesenim vretenom in staro obnovljeno ročno črpalko. Globok je šest metrov, voda iz njega pa se po naravni poti očisti sama. Pri obnovi, ki jo je vodil sam gospodar, so upoštevali njegov nekdanji izgled. V preteklosti je vodnjak služil domačinom oziroma vasi, ki šteje čez deset hiš kot vir pitne vode, danes predstavlja in zagotavlja požarno varnost za kraj in rezervni vir pitne vode.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2005


VODNJAK V GABRONOVEM NASELJU (BISTRICA OB SOTLI)

Vodnjak, ki ga imenujejo Gabronov vodnjak, je okoli leta 1880 zgradil Rajmond Debevc istočasno z hlevom za živino. Na gosto naseljenem območju je služil oskrbi ljudi z vodo, kakor tudi napajanju živine. Njegov lastnik je bil lastnik mesnice, kasneje tudi znane vaške gostilne. Z modernizacijo življenja je prišel tudi vodovod. Vodnjak je svoj pomen izgubljal, občasno so ga uporabljali le še za hlajenje pijače za potrebo bližnje gostilne.

 

Vodnjak Ihan

VODNJAK PRI ŽUPNIJSKI CERKVI V IHANU (DOMŽALE)

V preteklosti opuščeni in porušeni vodnjak ob Ihanski cerkvi je v novem tisočletju le doživel celovito obnovo. Po pisnih virih je bil zgrajen med letoma 1725 in 1738, ko je v Ihanu služboval župnik Ignacij Jožef Schweiger. V vseh minulih stoletjih je vaščanom služil za oskrbo s čisto pitno vodo, pa tudi mimoidočim, ki so si iz njega gasili žejo.

 

VODNJAK S PERIŠČEM V GORENJIH RADULJAH (ŠKOCJAN)

Vodnjak v Gorenjih Raduljah sodi med redke vodnjake, ki so ohranili svojo prvotno podobo. Njegova tehnična zasnova in uporaba gradbenega materiala pričata tudi o higienskem standardu dolenjskega kmeta po drugi svetovni vojni.

 

ŠOLSKI VODNJAK NA STARI GORI (SVETIJ JURIJ OB ŠČAVNICI)

Vodnjak na Stari Gori je bil zgrajen leta 1907 in je značilen štajerski vodnjak z lesenim vretenom in vedrom za zajemanje vode ter leseno konstrukcijo. Prvotno je bil pokrit s slamo, kasneje z opečno kritino, pred obnovo pa s pločevino. Globok je 33 metrov, notranjost vodnjaka je betonska. Zgrajen je bil za potrebe takratne podružnične osnovne šole Stara Gora, a so ga uporabljali tudi drugi vaščani.

 

ZBIRNIK VODE NA DOBRUŠI (VODICE)

Dobruški studenec izvira na 337 m nadmorske višine izpod pobočja Repenjskega hriba in ima nekatere kraške značilnosti. Postavljen je bil okoli leta 1920. Njegova posebnost je, da ima voda stalno temperaturo okoli 10°C in da ne presahne niti v največji suši. Po izročilu bi naj bi imela voda celo zdravilne učinke. Vodo iz zajetja tako vaščani kot mimoidoči pohodniki ali kolesarji stalno uporabljajo.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2004


POTEPANOV IN KOVAČEV STUDENEC (ILIRSKA BISTRICA)

V Dolnjem Zemonu so številni vodnjaki in zajetja izvirskih voda. Najstarejši in največji med njimi so trije, poleg dveh obnovljenih je ostal neobnovljen še Šimanjov studenec. Njihova imena se ujemajo z imeni tedanjih lastnikov okoliških domačij, ki so imeli največ živine. Stari vodnjaki so imeli nekoč življensko pomembno vlogo, saj so služili kot vir pitne vode za ljudi in napajanje živine ter kot prostor za pranje perila.

 

VODNJAK NA IZVIRU STUDENEC (BREZOVICA)

Današnji vodnjak domačini imenujejo Vodnjak na izviru Studenec, ki se steka v bližnji Podpeški potok. Občina Brezovica je z njegovo prijavo na letos razpisana sredstva uspela in dobila partnerja pri njegovi obnovi. Vodnjak leži v centru vasi Podpeč pri Gasilskem domu. Včasih je služil furmanom in voznikom vozov, ki so prevažali podpeški kamen in les vse do Ljubljane. Njegova posebnost je stalno povišana temperatura vode.

 

VODNJAK V LESIČNEM (KOZJE)

Vodnjak v starem delu naselja Lesično stoji v bližini podružnične cerkve sv. Urha in starejše etnološko zaščitene hiše ter redkega stebrastega znamenja “Sedeči Kristus”, in tako lepo zaokrožuje podobo vseh elementov kulturne dediščine. Celotno območje predstavlja izjemen prostorski in vaški krajinski ambient. Vodnjak so obnovili po fotografiji iz leta 1935, tipološko pa se uvršča med tipične vaške vodnjake za te kraje, saj ima zidano osnovo in leseno konstrukcijo s streho štirikapnico.

 

STÜDENEC V FUKS GRABI V KOROVCIH (CANKOVA)

Gričevnat svet Goričkega v Prekmurju nudi popotniku veliko skritih naravnih zanimivosti. Le redko pa jih najdemo na tako majhnem in zaokroženem prostoru, kot je gozd Korovske gore, skozi katerega je že od leta 1996 speljana krožna turistična gozdna učna pot Fuks graba (Lisičja dolina). Pot spremlja potoček, ki "Lisičjo dolino" bogati z neštetimi meandri. Pot v eno smer je dolga 2,4 kilometra in je razdeljena na devet tematskih stojišč, ki so posvečene gozdu in naravi. Konec te poti, kot deveto tematsko točko, zaključuje učno pot na novo obnovljeni vodnjak - Stüdenec.

 

NAPOLEONOV VODNJAK V STUDENEM (POSTOJNA)

Vodnjak leži v centru vasi Studeno, ki je največja vas v krajih pod Sv. Lovrencom v bližini Predjamskega gradu. Globok je 8 do 9 m, zgrajen iz kamenja zadelanega z ilovico. Širok je 3,5 m. Vedno je poln čiste izvirne studenčnice in je zadnji izvirni vodnjak na nadmorski višini 552.

 

VODNJAK NA MESTNEM TRGU (PTUJ)

Vodnjak na Mestnem vrhu, ki ga je MO Ptuj obnovila s pomočjo HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in ob asistenci Ministrstva za okolje, prostor in energijo, je tudi po obnovi ohranil svoj tradicionalni izgled za slovenskogoriško pokrajino.

 

VODNJAK V STAREM MESTNEM JEDRU (KOPER)

Vodnjak na dvorišču palače Gravisi Barbabianca, ki je ena izmed najlepših baročnih palač v Kopru, je globok okoli 7 metrov in ga napaja podzemna voda. Po tipologiji spada med vrtne vodnjake, pri katerih prevladuje predvsem funkcionalni vidik uporabe.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2003


VODNJAK V BLOKAH (NOVA VAS)

V občini Bloke je “Mestkov” oz. večji spodnji vodnjak v Novi vasi že dalj časa čakal na obnovo. V vasi imajo dva podobna kamnita vodnjaka - koriti, ki sta bila zgrajena v letu 1892 iz ročno sklesanih kamnitih plošč. Voda priteka v vodnjak iz bližnjega izvira Sušica, ki v 110 letih še ni presahnil ter odteka naprej v požiralnike kraškega podzemlja vse do Križne jame.

 

SAJARNI VODNJAK V TRDKOVI (KUZMA)

Sajarni vodnjak se nahaja ob glavni cesti Kuzma – Martinje v zgornjem delu vasi Trdkova, ki vodi naprej proti Madžarski in slovenskemu Porabju. Mimo vodnjaka poteka pot do Tromejnika, piramidastega tromejnega kamna iz leta 1924, postavljenega na stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije. Vodnjak je bil zgrajen že v prejšnjem stoletju, dvakrat obnovljen in namenjen uporabi okoliških prebivalcev Trdkove vse do začetka 90-tih, ko je vas v celoti izgradila vodovodno omrežje.

 

VODNJAK VUŠIVKA V BOJANJI VASI (METLIKA)

Vodnjak Vušivka je zaradi tipologije gradnje še posebej etnološko in prostorsko pomemben in eden zadnjih še ohranjenih, včasih značilnih vodnjakov za Belo krajino. Sestavljen je iz dveh ločenih, vendar med seboj povezanih vodnjakov.

 

SLATINSKI VRELEC V IVANJŠEVCIH (GORNJA RADGONA)

Slatinski izvir se nahaja v Ščavniški dolini, ki je znana po številnih izvirih naravne mineralne vode in je poznan po svoji slatini že stoletja. Pijejo jo domačini in vedno bolj tudi drugi obiskovalci, predvsem zaradi prijetnega okusa in blagodejnega učinka vsebovanih naravnih mineralov.

 

VAŠKI VODNJAK POD LIPO (ŽALEC)

Vodnjak se nahaja pod stoletno lipo ob cerkvi sv. Pankracija v središču Griž. Njegova starost sovpada s starostjo lipe, sicer pa so nanj opozorili učenci turističnega krožka OŠ Griže, ko so proučevali pomen vode v številnih vodnih zajetjih oz. vodnjakih v domačem okolju.

 

Vodnjak Majšperk

VODNJAK NA PTUJSKI GORI (MAJŠPERK)

Ob vznožju Ptujske Gore, znanem romarskem kraju na obrobju Haloz, je bila dan pred krščanskim praznikom Marijinim vnebovzetjem tudi otvoritev obnovljenega vaškega vodnjaka. Vodnjak, ki so mu domačini nadeli ime Potočnikov-Cenclov vodnjak.

 

Studenec Knezak

VODNJAK LUKUCA IN VAŠKA PIPA LIPCE V KNEŽAKU (ILIRSKA BISTRICA)

Studenec na Lukuci je bil eno prvih vodnih zajetij za vas, zgrajen pred II. svetovno vojno, je dolg 11 m, širok 4 m in globok 2 metra s stalno kapaciteto čez 100 kubičnih metrov čiste studenčnice. V celoti je prekrit s slojem zemlje, ki vodnjak skriva v naravnem okolju in vodi ohranja svežino. Nad zadnjim delom vodnjaka je izvir, ki tudi v največji suši ne presahne.

 

VODNJAK NA TRGU ROGATEC (ROGATEC)

Vodnjak na Trgu v Rogatcu je bil na javnem razpisu izbran že lani, vendar je zaradi zahtevnih priprav strokovne obnove bil dokončan v letošnjem letu. Vodnjak, katerega leto postavitve ni znano, zagotovo beleži bogato zgodovino, ker so vodnjaki predstavljali vir življenja nekega naselja in njihovih prebivalcev ter imeli pomembno družbeno vlogo. Postavljen je na osrednjem trgu v Rogatcu, ki je bil arhitekturno zasnovan že v drugi polovici 14. stoletja. Trg je imel v tistem času redko pravico do tržnega dneva in letnih sejmov in verjetno je to tudi razlog, da sta bila na tem trgu postavljena dva vodnjaka.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2002


VODNJAK NAD VASJO LOKVICA (MIREN - KOSTANJEVICA)

Vodnjak nad vasjo Lokvica je približno štiristo metrov iz vasi, v njegovi bližini sta še dva vodnjaka. Nahaja se tudi v bližini Kraške vinske ceste (VTC3) in ob dobro obiskani sprehajalni poti, ki vodi na hrib Cerje in naprej po kraškem robu do Trstelja. Sicer pa je vas Lokvica dobila ime prav po teh vodnjakih (Lokva). Gre za enega izmed redkih primerov gradnje vodnjakov, mogoče celo edinstvenega z arhitekturnega vidika. Je okrogle oblike, premera treh in globine štirih metrov ter vklesan v živo skalo. Tako vklesano skalo so obzidali z obdelanimi kamni in dno prekrili s kamninitimi ploščami ter luknje zapolnili z glino.

 

VIDOV STUDENEC (DOBROVNIK)

Celotno območje Bukovniškega jezera ob katerem se nahaja izvir Sv. Vida že dolgo slovi po svojih blagodejnih učinkih zemeljskega sevanja. Tako je v okolici kapelice Sv. Vida v premeru 450 metrov okrog petdeset različnih zdravilnih mest, različnih vrednosti in učinkov, šestindvajset med njimi jih je izmerjenih in označenih s količki. V letošnjem letu se je zaradi velike množiče obiskovalcev občina Dobrovnik lotila urejanja izvira v sklopu celostnega urejanja okolice in vsebine Bukovniškega jezera.

 

Vodnjak Kočevje

STUDENEC S KALOM V JELENJI VASI PRI PREDGRADU (KOČEVJE)

Vodnjak s kalom so v Jelenji vasi pri Predgradu postavili že leta 1863. Zaradi stalnega vodnega izvira so v njem napajali živino, poleti so se otroci v njem kopali, perice so ob bližnjih skalah prale perilo, pozimi so se otroci na njem drsali. Neusmiljen zob časa je vodnjak počasi najedal, saj za obnovo in njegovo skrb dolga leta ni bilo ne denarja in ne občutka za bogat etnološki spomenik. Tako so vaščani Jelenje vasi vodnjak pred časom sami prostovoljno že obnovili in očistili skoraj zaraslo pot.

 

Vodnjak v Štanjelu

OBČINSKA ŠTERNA PRED STARO KRAŠKO HIŠO V ŠTANJELU (KOMEN)

Vodnjak stoji pred staro Kraško (Romansko) hišo z značilnimi kamnitimi žlebovi in kamnito streho, ki je ena izmed glavnih turističnih in kulturno-zgodovinskih zanimivosti Štanjela. V kraški hiši je muzej z etnološko zbirko. Voda je bila v Štanjelu zelo iskana dobrina, zato so bili vodnjaki vedno skrbno čuvani in tudi obzidani. Občinska šterna, kot jo imenujejo domačini, je postavljen na trgu, ki se odpira na stičišču prvega in drugega niza pod hribom Gledanco. Predstavitev Štanjela navadno vključuje tudi posnetek tega vodnjaka z zatrepno fasado sosednje hiše s kamnitimi žlebovi.

 

Jožefov studenec

JOŽEFOV STUDENEC NA STUDENCIH (MO MARIBOR)

Jožefov studenec starejši Mariborčani dobro poznajo. Na Studencih, ime je dobilo po številnih vodnih izvirih na obrežjih reke Drave, se spominjajo, da so perice prale perilo v koritih ob studencu, že mnogo pred letom 1930. Pravzaprav je bila tukaj javna pralnica perila, saj je voda na izviru dosegala konstantno temperaturo okoli 20 stopinj Celzija. Zaradi koristne rabe vode je Olepševalno društvo leta 1930 postavilo Jožefov studenec, nekaj let zatem pa še nadstrešek z dvema koritoma za pranje perila.

 

Šterna v Železnikih

ŠTERNA NA PLAVŽU (ŽELEZNIKI)

Šterna med fužinarskimi hišami v starem zgodovinsko zaščitenem mestnem predelu Na plavžu ima bogato zgodovino. Nahaja se nasproti Plavčeve hiše v kateri je muzej s krajevno muzejsko zbirko železarstva in ostalih domačih dejavnosti, tudi zgodovino klekljanja in razstavo tradicionalnih čipk. Pred napeljavo vodovoda je oskrbovala do 40 okoliških gospodinjstev, kot povsod pa je tudi tukaj predstavljala osrednji družabno-kulturni prostor, kjer so se vaščani priložnostno družili.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2001


Vodnjak Šafarsko

VODNJAK V ŠAFARSKEM (RAZKRIŽJE)

Vodnjak se nahaja v središču vaškega jedra v Šafarskem med občinsko zgradbo, Domom kulture in stanovanjskim blokom. Kdaj točno je bil vodnjak zgrajen ni mogoče ugotoviti, predvideva pa se, da je bil v uporabi že v času gradu Kaštel, služil pa je tudi potrebam okoliških prebivalcev.

 

Vodnjak Rakek

VODNJAKA V RAKEKU IN IVANJEM SELU (CERKNICA)

Izgradnja obeh vodnjakov sega v sredino prejšnjega stoletja. Do leta 1991 sta pomenila edini vir pitne vode v naseljih. Vodnjak v Rakeku je tik ob gasilskem domu in je služil kot rezervoar požarne vode za celotno naselje Rakek. Zbiralnik je obokan prostor, zgrajen iz kamenja in še danes služi nekdanjemu namenu.

 

Vodnjak Žabljek

VODNJAK V VASI ŽABLJEK (SLOVENSKA BISTRICA)

Vodnjak v vasi Žabljek je globok cca 10 m. Zgrajen je bil leta 1915 z lastnimi sredstvi vaščanov vasi. Vodnjak je bil namenjen za pitno vodo, pranje perila in napajanje živine. Globina je zidana s kamnom, zunanji del betoniran, opaž pa lesen.

 

Vodnjak

VODNJAK V NASELJU ZAPUČKE (ŠEMPETER)

Notranjost vodnjaka je bila izdelana iz kamnitih obdelanih blokov, zunanjost pa iz malte in opeke. V tistih časih je bila za gradnjo značilna opeka in nenazadnje v bližini vodnjaka je bila tudi opekarna. Z napeljavo vodovoda se je pričelo obdobje opuščanja uporabe vodnjaka kot vodnega vira in vzdrževanje le-tega. Vodnjak je vse do pred nekaj let doživljal usodo propadajočega vodnjaka.

 

Vodnjak

BČ V PODGORI (DOBREPOLJE)

Globina vodnjaka je približno 2 m, saj leži na močvirnatem terenu. Vodnjak je živ vse leto, poleg njega pa jih je bilo v bližini vasi še 5. Vodnjak Bč so vaščani Podgore uporabljali kot edini vir pitne vode, ki je bil najbližje hišam. Voda iz Bča se je v domove nosila v škafih, primerna pa je bila za kuhanje, pranje in pitje. Gospodinje so perilo kuhale in oprale doma, izpirale pa pri Bču, poleti in pozimi. Živali so poleti napajali pri lužah po vasi in okolici, pozimi pa pri Vodnjaku Bč, ker nikoli ni zamrznil.

 

Vrelec

SLATINSKI VRELCI ANA, HELENA IN PAVLA (BENEDIKT)

Izgradnja obeh vodnjakov sega v sredino prejšnjega stoletja. Do leta 1991 sta pomenila edini vir pitne vode v naseljih. Vodnjak v Rakeku je tik ob gasilskem domu in je služil kot rezervoar požarne vode za celotno naselje Rakek. Zbiralnik je obokan prostor, zgrajen iz kamenja in še danes služi nekdanjemu namenu.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 2000


Vodnjak Pivka

VODNJAK V NARINU (PIVKA)

Turistična vas Narin v občini Pivka je bogatejša za obnovljen vaški vodnjak, ki je star okoli 120 let. Predračunska vrednost obnovitve vodnjaka je bila 1,5 milijona tolarjev, od tega je petino zagotovil naš Sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda. Urejena prostorska podoba starega vodnjaka in njegove okolice bo za vas Narin nedvomno nova turistična pridobitev in eden izmed njenih prepoznavnih simbolov.

 

Vodnjak

MRZLI STUDENEC (GORNJI PETROVCI)

V gozdu med krajema Šulinci in Neradnovci je bila 18. avgusta 2000 otvoritev obnovljenega vodnjaka – domačini mu pravijo »mrzli Studenec«, iz katerega so nekoč zajemali vodo med žetvijo. Značilno za ta vir je, da je voda, ki priteče iz njega, zelo mrzla in da nikoli ni usahnil.

 

Obnovljeni vodni viri v letu 1999


Vodnjak

VODNJAK V FRIMOVEM GOZDU V ŠALOVCIH NA GORIČKEM (ŠALOVCI)

Vodnjak se nahaja 300m od središča vasi Šalovci in je globok 5m. Zgrajen je bil leta 1850 iz lesa, studenec pa je zidan iz opeke.

 

Vodnjak

VODNJAK PRI MEVLIČU V LOKVI NA KRASU (SEŽANA)

Globina vodnjaka je 7m. Zgrajen je bil leta 1844 iz klesanih kamnitih blokov. Je okrogle oblike premera 7m.