|
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Obnovljeni vodni viri v letu 2010
|
|
|
 |
|
 |
|
|
| Vaški vodnjak Ajdovec je danes redek primer vodnjaka z obnovljeno ročno črpalko leži pod obnovljeno farno cerkvijo sv. Trojice. Je okrogle oblike, premera 5 m in globine 5 m. Notranji del vodnjaka je zidan iz kamna in ometan. V sredini je podstavek obdan s kamni, na katerem je pritrjena železna ročna črpalka, zajetje pa je prekrito z zemljo. (več) | Farovški vodnjak je tipičen prostostoječi vodnjak in se nahaja v Svetem Juriju v občini Rogašovci, ki je del trodeželnega Krajinskega parka Goričko. Globok je 21 metrov, povprečni vodostaj je okoli 16 metrov. Notranji del vodnjaka je zidan s kamnom, nad zemljo pa je včasih bila lesena konstrukcija z vretenom in kolesom za lažje dvigovanje vode. (več) | Vodnjak se nahaja ob cesti skozi vas Prežigal, ki leži v ravninskem delu doline reke Dravinje, vzhodno od Slovenskih Konjic. Vodnjak valjaste oblike premera 1,4 m je globok 5,5 m. Obnovljeni zunanji obod vodnjaka so naredili iz pohorskega kamna, na katerega bo nameščena nova ročna črpalka. (več) |
Obnovljeni vodni viri v letu 2009
 |
|
 |
|
 |
|
 |
| V občini Ivančna Gorica, v vasi Gabrovčec stoji obnovljeni vodnjak Gabrovški studenec. Ob obnovi je bila obujena tudi zanimiva zgodovina redkega vodnjaka iz leta 1930 - delovanje na mehanizem s korčasto verigo. Urejena okolica vodnjaka s čisto izvirsko vodo predstavlja novo izletniško točko in prostor za spoznavanje naravne in kulturne dediščine občine Ivančna Gorice in širše Dolenjske. (več) |
Vodnjak v Hrpeljah stoji sredi starega vaškega jedra. Njegova zgodovina sega v leto 1893, namen obnove pa se izraža tudi v želji, da bo vodnjak postal prireditveni prostor za družabne prireditve in oživljanje starega vaškega jedra. Vodnjak predstavlja izhodišče poti na znano izletniško točko - Slavnik. (več) |
Litoželezni vodnjak je bil postavljen ob napeljavi vodovoda v Logatec leta 1897. Stoji na podstavku ovalne oblike ter je sestavljen iz treh delov; spodnjega podstavka z dvema školjkastima posodama za vodo, osrednjega dela z levjimi glavami ter podstavka in kipa ženske z vrčem na ramenih. (več) |
Tollazzijeva šterna je bila zgrajena leta 1883 v brežino pod cerkvijo sv. Jožefa na Čevici. Vodno črpalko ima speljano do podzemne vodne žile. Globina vodnjaka je 6 metrov ter ima danes požarni priklop. (več) |
Obnovljeni vodni viri v letu 2008
 |
|
 |
|
 |
|
 |
| Vodnjak v Vačah stoji na osrednjem trgu Vač, v središču ambienta, ki ga ustvarjajo osrednja trška poslopja in župnijska cerkev sv. Andreja. Leta 1878 so zagnani vaščani kopali v živo skalo - 32 metrov globoko s premerom 3-h metrov - in bili dolga leta nadvse ponosni, ker imajo vodnjak, ki je izsekan iz enega kosa skale. Ob otvoritvi obnovljenega vodnjaka smo odprli tudi prenovljeno vaško tehtnico, ki je zaščiten tehnični spomenik. (več) |
Obnovljeni vodnjak pred vaškim domom v Lipovcih je imel v preteklosti pomembno vlogo za okoliške vaščane. Namen obnove in oživitve vaškega vodnjaka v Lipovcih je bilo predvsem ozaveščanje lokalnega prebivalstva in širše javnosti o pomenu pitne vode, vzpodbujanje zdravega življenjskega sloga s poudarkom na varovanju okolja. (več) |
Vodni izvir z betonskimi koriti, v vasi Koreno (Lukovica), ima izjemno etnološko vrednost zaradi svoje starosti in oblike korit. V svoji prvotni obliki se je ohranil vse do danes. Ko se je v vasi pojavil vodovod je korito začelo propadati - prav tako tudi njegova okolica. Za domačine ima obnovitev neprecenljivo vrednost, saj niti v najbolj sušnih obdobjih ne presahne in ga tudi stalno uporabljajo. (več) |
Obnovljeni vaški vodnjak v središču Rihtarovcev v občini Radenci se nahaja na osrednjem vaškem prostoru, v manjšem parku ob kapelici s klopmi v bližini glavne cesti Radenci – Ljutomer. Je značilen štajerski vodnjak. Zgradili so ga pred več kot sto leti in ga takrat opremili z velikim lesenim kolesom in lesenim gredljem na katerega se je navijala nosilna vrv z menjajoče se dvigajočima lesenima vedroma. (več) |
|||
 |
|
 |
|
 |
|
 |
| Prenovljena vodna jama Lipovski studenec v Brezjah pri Vinjem vrhu. Po pričevanju starejših ljudi so vaščani omenjeno vodno jamo stoletja uporabljali za pitje, pranje, napajanje živine, kot tudi v manjši meri za namakanje bližnjih polj. Zunanji del vodne jame je po obnovi skrbno obzidan z naravnim kamnom, je okrogle oblike premera 4. metrov. V jamo so do vode speljane kamnite stopnice skozi obokano vhodno odprtino. (več) |
Vodnjak na Hodošu se nahaja ob cesti, ki vodi do Hodoškega jezera, bogatega habitata, ter ima za okoliške ljudi pomembno zgodovino. Po pričevanju domačinov je star že poldrugo stoletje in je bil eden redkih vodnjakov z dobro in stalno vodo. Vodnjak okrogle oblike je obzidan z navadno opeko, globok 6 metrov, zanimivo leseno ogrodje, pa mu omogoča dvig vode »na poteg«. V preteklosti je služil domačinom Zgornjega Hodoša, po vodo pa so hodili tudi vojaki iz bližnjih vojašnic. (več) | Spodnje oz. Trunkovo korito v Vuhredu je bilo sprva leseno in je bilo postavljeno v času med drugo svetovno vojno. Na prošnjo Trunkovih je nato na istem mestu betonsko korito zgradil Ivan Tomažič, najverjetneje leta 1952. Obe koriti sta v preteklosti pred izgradnjo krajevnega vodovoda služili okoliškim gospodinjstvom za pitje in pripravo hrane, za pranje perila, nepogrešljiva je bila voda iz korit, ki nimata istega vodnega vira, za napajanje živine. Korito je v uporabi še danes. (več) | Po pripovedovanju starejših krajanov so zgornje korito, ki se nahaja v bližini gasilskega doma, na pobudo Ivana Mravljaka zgradili vaščani v času »stare Jugoslavije«. Korito je v preteklosti služilo okoliškim gospodinjstvom za pitje in pripravo hrane, za pranje perila, nepogrešljiva je bila voda iz korit, ki nimata istega vodnega vira, za napajanje živine. Še danes se v poletnem času voda iz zgornjega korita uporablja za napajanje živine, zalivanje vrtov in v druge namene. (več) |
|||
 |
|
 |
|
|
|
|
| Prenovljena Matičkova šterna. Vodnjak ali šterna, kot ga imenujejo domačini v teh krajih je prve zapise beležil že v letu 1825, saj ga takratne katastrske karte označujejo kot vodni vir. V letu 1898 so mu dodali skrbno, iz ihanskega apnenca, izklesan obod. Njegova gradnja je tipična za te kraje, velja pa poudariti, da je bil namenjen tako domačinom kot mimoidočim. Zaradi njegove lege je še danes priljubljeno zbirališče mladine. (več) |
Odprtje revitalizirane izvirne mlake na Makoterjevem bregu. Izvirna mlaka je 50-i obnovljen vodni vir v Sloveniji v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in posebno težo mu daje tudi dejstvo, da se nahaja na območju Goričkega, ki vedno pogosteje čuti posledice pomanjkanje vode zaradi globalnih klimatskih sprememb. (več) | |||||
Obnovljeni vodni viri v letu 2007
 |
|
 |
|
 |
| Hlebov vodnjak se nahaja v bližini gorske kmetije Hlebovo na Rdečem Bregu na Pohorju, ki je zagotovo najslikovitejši del občine Podvelka. Zanimivost med slovenskimi vodnjaki je toliko večja, ker je eden izmed najvišje ležečih vodnjakov v Sloveniji. Z nadmorske višine 880 metrov se ponuja čudovit razgled na Kozjak in vrhove Pohorja. Vodnjak tipološko spada med vretenaste vodnjake z vedrom, globok je kar 36 metrov, ter pokrit s skodlami (šintli) – tradicionalno pohorsko kritino dvokapne izvedbe. (več) |
Vodo iz vodnjaka v središču vasi Kokošnje so uporabljali za kuhanje, pranje ter napajanje živine. Je okrogel, nad zemljo kvadratne oblike ter pokrit z leseno konstrukcijo. Črpanje vode je mogoče z ročno črpalko.Ob obnovljenem vodnjaku je urejeno vaško središče s parkom in prostorom za počitek in klepet. (več) |
Izvir Dicove vode sodi med t.i. dobre vode, saj ima stalno temperaturo, stalen pretok in nikoli ne presahne. Pitje vode iz tega izvira nas prijetno osveži in okrepi. Od vedno so to vodo hodili zajemat kmetje z bližnjih senožeti, saj jim je dajala občutek sitosti, lahkosti in gibčnosti pri fizičnem delu. Danes pa k izviru prihaja zajemat vodo vedno več ljudi, še posebej, ker se povečuje zanimanje za čiste izvirske vode. (več) |
Obnovljeni vodni viri v letu 2006
 |
|
 |
|
 |
|
 |
| Šolski vodnjak se nahaja v južnem delu vasi zraven stare šoli, kjer je danes vrtec. Vodnjak je globok okoli 10 metrov z okroglim premerom 1,5 metra ter je nepravilne osmerokotne oblike. Zgrajen je bil leta 1936 iz betona, na vodnjaku je litoželezna ročna črpalka z železnim ohišjem. Pri izlivu je majhno betonsko korito. Ker je teren nagnjen, dostop do ročne črpalke olajšujeta dve stopnici, ki sta prav tako betonski, oglate oblike. V preteklosti je služil predvsem za oskrbo s čisto pitno vodo, pranju perila in čiščenju kmečkega orodja. (več) |
Obnovljeno vaško napajališče »Pri koritu« v Gabrijelah pri Sevnici. Vaško napajališče se nahaja ob glavni cesti v naselju Gabrijele v bližini cerkve sv. Lenarta. Tu je bilo v preteklosti veliko vodnjakov, korit in perišč, katerih imena so ohranjena še danes. Eno od teh je tudi vaško napajališče, imenovano »Pri koritu«, kjer so se nekoč zbirali krajani ob napajanju živine in pranju perila. Ob koritu je urejen prostor, kjer je popotniku omogočen postanek ter osvežitev z naravnim virom pitne vode. (več) | Grički kal z vodnjakom se nahaja na zakraselih tleh, kjer je oskrba z vodo ljudem in živalim v preteklosti povzročala nemalo težav ter od njih zahtevala veliko iznajdljivosti. Posebej težavni so bili poletni meseci in sušna obdobja. Grički kal so kmetje uporabljali že od nekdaj, uradno pa je bil zapisan v zemljiško knjigo leta 1875. V današnji obliki je kal od leta 1933, ko so ga obnovili in njegovo dno zabetonirali v obliki kroga s premerom 15 metrov. Takrat so ob njem izkopali še 4 metre globok vodnjak, z namenom zbiranja deževnice in izvirske vode. (več) | Vaški vodnjak – komunska štirna v Danah pri Divači je tipičen vodnjak za kraško okolje, kjer so vodo znali ceniti že od nekdaj. Vodnjak se nahaja v središču vasi, na podestu, ki je tlakovan s kamnitimi ploščami in z nastankom iz prve polovice 19. stoletja. Na podestu se sonči krožen, rahlo trebušast kamnit nadzemni obod – šap s profiliranim robom, ki ga z vrha zapira železen pokrov. Obokan kamnit podzemni del je globok okoli 7 metrov s kapaciteto okoli 200 kubičnim metrov. Podzemni del je z zunanje strani zadelan z ilovico in služi kot izolacija. (več) | |||
 |
|
 |
|
|
|
|
| Vodnjak, ki ga obdaja zaprt osmerokoten lesen paviljon s pločevinasto streho, je bil izkopan leta 1857 in leta 1872 poglobljen do globine 24 m. Sam vodnjak je obdan s kamnitim vencem ter pokrit z betonsko ploščo. Za črpanje vode je bila vanj vgrajena mehanska batna črpalka. Mineralno oz. slatinsko vodo iz vodnjaka so še pred tridesetimi leti izkoriščali ljudje iz bližnje in daljne okolice, predvsem v času težjih kmetijskih del na poljih in bližnjih vinogradih na pobočju. (več) | Vodnjak se nahaja v vasi Dvorje na dvorišču domačije Jožeta Klopčiča. Je okrogle kamnite oblike z lesenim vretenom in staro obnovljeno ročno črpalko. Globok je šest metrov, voda iz njega pa se po naravni poti očisti sama. Pri obnovi, ki jo je vodil sam gospodar, so upoštevali njegov nekdanji izgled. V preteklosti je vodnjak služil domačinom oziroma vasi, ki šteje čez deset hiš kot vir pitne vode, danes predstavlja in zagotavlja požarno varnost za kraj in rezervni vir pitne vode. (več) | |||||
Obnovljeni vodni viri v letu 2005
 |
|
 |
|
 |
|
 |
| Vodnjak se nahaja na posebnem varovanem območju Kozjanskega parka in predstavlja zanimiv element kulturne dediščine, kot priče tradicionalne rabe naravnih virov – vode, zato je njegov izbor še toliko pomembnejši. Vodnjak, ki ga imenujejo Gabronov vodnjak, je okoli leta 1880 zgradil Rajmond Debevc istočasno z hlevom za živino. Na gosto naseljenem območju je služil oskrbi ljudi z vodo, kakor tudi napajanju živine. Vodnjak je premera 1,3 metra ter globok okoli 15 metrov. (več) |
Po pisnih virih je bil vodnjak v Ihanu zgrajen med letoma 1725 in 1738. V vseh minulih stoletjih je vaščanom služil za oskrbo s čisto pitno vodo, pa tudi mimoidočim, ki so si iz njega gasili žejo. Znano je, da je bila pitna voda na območju današnje Krajevne skupnosti Ihan, že od nekdaj odločilnega življenjskega pomena. Naselja in raztresene osamljene domačije na suhi kraški planoti so lahko nastajala le ob živih studenčnih izvirih. (več) |
V severnem delu vasi Gorenje Radulje že stoletja prihaja na dan dragocena pitna voda. Nad izvirom je prvotno, pred stotimi leti, stala kapelica. Vaščani so zgledno skrbeli za vzdrževanje vodnjaka, vodo pa so zajemali z leseno zajemalko. Na nižjem nivoju vzhodno od izvira je bil urejen poseben prostor za prestrezanje vode iz okroglega jaška ter perišče za pranje perila. V bližini izvira je tudi betonsko korito, ki je služilo za napajanje živine. (več) |
Vodnjak na Stari Gori je bil zgrajen leta 1907 in je značilen štajerski vodnjak z lesenim vretenom in vedrom za zajemanje vode ter leseno konstrukcijo. Prvotno je bil pokrit s slamo, kasneje z opečno kritino, pred obnovo pa s pločevino. Globok je 33 metrov, notranjost vodnjaka je betonska. Zgrajen je bil za potrebe takratne podružnične osnovne šole Stara Gora, a so ga uporabljali tudi drugi vaščani. (več) |
|||
 |
|
|
|
|
|
|
| Dobruški studenec izvira na 337 m nadmorske višine izpod pobočja Repenjskega hriba in ima nekatere kraške značilnosti. Postavljen je bil okoli leta 1920. Njegova posebnost je, da ima voda stalno temperaturo okoli 10°C in da ne presahne niti v največji suši. Po izročilu bi naj bi imela voda celo zdravilne učinke. Vodo iz zajetja tako vaščani kot mimoidoči pohodniki ali kolesarji stalno uporabljajo. (več) |
||||||
Za ogled obnovljenih vodnih virov med leti 1999 in 2004 sledite povezavi: Obnovljeni vodni objekti v letih 1999, 2000, 2001, 2002, 2003 in 2004.