|
|
Obnovljeni vodni viri v letu 2004
 |
|
 |
|
 |
|
 |
| Potepanov studenec v Ilirski Bistrici je bil postavljen leta 1866 in je največji vaški studenec. Studenec je nekoč imel tudi dva kamnita korita, vendar so ju leta 1927 zamenjali z večjim betonskim. Po ljudskem pripovedovanju, naj v teh studencih nikoli ne bi zmanjkalo vode. Tako domačin Jože Baša (r. 1923) pravi, da naj bi bila nekoč pred 2. sv. vojno takšna suša, da je zmanjkalo vode v vseh vodnjakih in studencih, edino v Potepanovem ne. (več) |
Star Kovačev studenec v Ilirski Bistrici je imel nekoč življensko pomembno vlogo, saj je služil kot vir pitne vode za ljudi in napajanje živine ter kot prostor za pranje perila. Kovačev studenec je bil v današnji obliki zgrajen leta 1860. Ob studencu sta dve mogočni kamniti koriti, iz katerih je pila živina. (več) |
Današnji vodnjak domačini imenujejo Vodnjak na izviru Studenec, ki se steka v bližnji Podpeški potok.Vodnjak leži v centru vasi Podpeč pri Gasilskem domu. Včasih je služil furmanom in voznikom vozov, ki so prevažali podpeški kamen in les vse do Ljubljane. Njegova posebnost je stalno povišana temperatura vode. Celotno območje je znano že iz rimskih časov, saj je kamen iz bližnjega kamnoloma služil pri gradnji Emone. (več) |
Vodnjak v starem delu naselja Lesično stoji v bližini podružnične cerkve sv. Urha in starejše etnološko zaščitene hiše ter redkega stebrastega znamenja “Sedeči Kristus”, in tako lepo zaokrožuje podobo vseh elementov kulturne dediščine. Vodnjak so obnovili po fotografiji iz leta 1935, tipološko pa se uvršča med tipične vaške vodnjake za te kraje, saj ima zidano osnovo in leseno konstrukcijo s streho štirikapnico. (več) |
|||
 |
|
|
|
 |
|
 |
| Vodnjak Stüdenec v Cankovi je globok 4 metre in je funkcionalno oblikovan s polkrožno steno v zemlji, obloženo s kamni. Zunanji del vodnjaka oblikuje iz kamna zgrajena kupola, z odprtino na sprednji strani, ki jo zapirajo lesena vrata. Voda v njem, po besedah domačinom, še ni presahnila, vaščani pa so jo za pitje uporabljali vse do izgradnje vodovoda leta 1982. (več) |
Vodnjak leži v centru vasi Studeno, ki je največja vas v krajih pod Sv. Lovrencom v bližini Predjamskega gradu. Vedno je poln čiste izvirne studenčnice in je zadnji izvirni vodnjak na nadmorski višini 552. Vodnjak ima kulturno vrednost, saj je imenovan kot Napoleonov vodnjak zaradi ustnega izročila, ker naj bi ga uporabljali Napoleonovi vojščaki. (več) |
Vodnjak na Mestnem vrhu je tudi po obnovi ohranil svoj tradicionalni izgled za slovenskogoriško pokrajino. Analiza studenčnice, je pokazala, da gre za neoporečno pitno vodo. Domačini, ki so s pomočjo vitla dolga desetletja pridobivali vodo iz tega vodnjaka za vse svoje potrebe, so morali kar 136 krat zavrteti vitel, da se je vedro napolnilo z vodo in nato še 136 krat, da so polnega potegnili na površje. (več) |
Vodnjak na dvorišču palače Gravisi Barbabianca, ki je ena izmed najlepših baročnih palač v Kopru, je globok okoli 7 metrov in ga napaja podzemna voda. Po tipologiji spada med vrtne vodnjake, pri katerih prevladuje predvsem funkcionalni vidik uporabe. Pretežno bo za zalivanje rož in zelenja namenjen tudi sedaj. (več) |
|||
Obnovljeni vodni viri v letu 2003
 |
|
|
|
 |
|
|
| V občini Bloke je “Mestkov” oz. večji spodnji vodnjak v Novi vasi že dalj časa čakal na obnovo. V vasi imajo dva podobna kamnita vodnjaka - koriti, ki sta bila zgrajena v letu 1892 iz ročno sklesanih kamnitih plošč. Voda priteka v vodnjak iz bližnjega izvira Sušica, ki v 110 letih še ni presahnil ter odteka naprej v požiralnike kraškega podzemlja vse do Križne jame. (več) |
Sajarni vodnjak se nahaja ob glavni cesti Kuzma – Martinje. Zgrajen je bil že v prejšnjem stoletju, dvakrat obnovljen in namenjen uporabi okoliških prebivalcev Trdkove vse do začetka 90-tih, ko je vas v celoti izgradila vodovodno omrežje. (več) |
Vodnjak Vušivka je zaradi tipologije gradnje še posebej etnološko in prostorsko pomemben in eden zadnjih še ohranjenih, včasih značilnih vodnjakov za Belo krajino. Sestavljen je iz dveh ločenih, vendar med seboj povezanih vodnjakov. (več) |
Slatinski izvir se nahaja v Ščavniški dolini, ki je znana po številnih izvirih naravne mineralne vode in je poznan po svoji slatini že stoletja. Pijejo jo domačini in vedno bolj tudi drugi obiskovalci, predvsem zaradi prijetnega okusa in blagodejnega učinka vsebovanih naravnih mineralov. (več) |
|||
|
|
 |
|
 |
|
|
| Vodnjak se nahaja pod stoletno lipo ob cerkvi sv. Pankracija v središču Griž. Njegova starost sovpada s starostjo lipe, sicer pa so nanj opozorili učenci turističnega krožka OŠ Griže, ko so proučevali pomen vode v številnih vodnih zajetjih oz. vodnjakih v domačem okolju. Včasih je služil potrebam okoliškega prebivalstva, predvsem za pitje in napajanje živine ter za vodooskrbo nekdanje stare šole. (več) |
Vodnjak je bil postavljen že leta 1906 in je več kot sedemdeset let služil kmečkim gospodinjstvom za popolno oskrbo s pitno vodo. Po ureditvi javnega vodovoda je bil vodnjak v zadnjih letih zapuščen in je izgubljal svojo življensko funkcijo. Z njegovo oživitvijo bodo pridobila okoliška gospodinjstva dodatni vodni vir in predvsem številni obiskovalci Ptujske Gore. (več) |
Studenec na Lukuci je bil eno prvih vodnih zajetij za vas, zgrajen pred II. svetovno vojno, je dolg 11 m, širok 4 m in globok 2 metra s stalno kapaciteto čez 100 kubičnih metrov čiste studenčnice. V celoti je prekrit s slojem zemlje, ki vodnjak skriva v naravnem okolju in vodi ohranja svežino. Nad zadnjim delom vodnjaka je izvir, ki tudi v največji suši ne presahne. (več) |
Vodnjak, katerega leto postavitve ni znano, zagotovo beleži bogato zgodovino, ker so vodnjaki predstavljali vir življenja nekega naselja in njihovih prebivalcev ter imeli pomembno družbeno vlogo. Postavljen je na osrednjem trgu v Rogatcu, ki je bil arhitekturno zasnovan že v drugi polovici 14. stoletja. (več) |
|||
Obnovljeni vodni viri v letu 2002
|
|
 |
 |
|||
| Vodnjak se nahaja nad vasjo Lokvica. Gre za enega izmed redkih primerov gradnje vodnjakov, mogoče celo edinstvenega z arhitekturnega vidika. Je okrogle oblike, premera treh in globine štirih metrov ter vklesan v živo skalo. Tako vklesano skalo so obzidali z obdelanimi kamni in dno prekrili s kamnitimi ploščami ter luknje zapolnili z glino. Z ene strani v vodnjak vodijo polkrožne stopnice. Okoli vodnjaka je meter visoki varnostni zid. Napaja se iz deževnice, ki se po naravnih poteh steka v vodnjak. | Za vodo iz izvira Sv. Vida domačini že dolgo pravijo, da je zdravilna. Da je voda dobra za oči, nam pravzaprav pove že ime izvira. Legenda pravi, da če si z vodo iz izvira umiješ oči, kasneje boljše vidiš. Blagodejno vpliva tudi na težave s sluhom, prebavili, živčevjem in kožo. Voda na površini ne zamrzne tudi ob največjem mrazu. Vodnjak je pokrit z železnim pokrovom, ob njemu je majhno korito, katerega napaja voda iz izvira. Voda v njemu je neoporečna in zdravilno učinkuje do šest dni. | Vodnjak s kalom so v Jelenji vasi pri Predgradu postavili že leta 1863. Zaradi stalnega vodnega izvira so v njem napajali živino, poleti so se otroci v njem kopali, perice so ob bližnjih skalah prale perilo, pozimi so se otroci na njem drsali. Vodnjak in kal imata vsak svoj ločen vodni izvir. Po obnovi so vodnjak s kalom, ki predstavljata naravno in kulturno dediščino tega območja vključili kot turistično točko med turistične znamenitosti Kočevske. | Vodnjak stoji pred staro Kraško (Romansko) hišo z značilnimi kamnitimi žlebovi in kamnito streho, ki je ena izmed glavnih turističnih in kulturno-zgodovinskih zanimivosti Štanjela. V kraški hiši je muzej z etnološko zbirko. Voda je bila v Štanjelu zelo iskana dobrina, zato so bili vodnjaki vedno skrbno čuvani in tudi obzidani. Občinska štirna, kot jo imenujejo domačini, je postavljena na trgu, ki se odpira na stičišču prvega in drugega niza pod hribom Gledanco. | |||
 |
||||||
| Šterna med fužinarskimi hišami v starem zgodovinsko zaščitenem mestnem predelu Na plavžu ima bogato zgodovino. Vodnjak so pred drugo svetovno vojno enkrat že obnovili, vendar je počasi propadal, dokler niso odstranili zgornjega dela in ga pokrili z betonsko ploščo. Voda v vodnjaku je sedaj po opravljenih bioloških analizah neoporečna in primerna za pitje. |
Obnovljeni vodni viri v letu 2001
 |
 |
 |
 |
|||
| Jožefov studenec starejši Mariborčani dobro poznajo. Na Studencih, ime je dobilo po številnih vodnih izvirih na obrežjih reke Drave, se spominjajo, da so perice prale perilo v koritih ob studencu, že mnogo pred letom 1930. Pravzaprav je bila tukaj javna pralnica perila, saj je voda na izviru dosegala konstantno temperaturo okoli 20 stopinj Celzija. Zaradi koristne rabe vode je Olepševalno društvo leta 1930 postavilo Jožefov studenec, nekaj let zatem pa še nadstrešek z dvema koritoma za pranje perila. (več) | Vodnjak se nahaja v središču vaškega jedra v Šafarskem med občinsko zgradbo, Domom kulture in stanovanjskim blokom. Kdaj točno je bil vodnjak zgrajen ni mogoče ugotoviti,predvideva pa se, da je bil v uporabi že v času gradu Kaštel, služil pa je tudi potrebam okoliških prebivalcev. V šestdesetih letih so se z njegovo vodo oskrbovali okoliški porabniki preko vodovodnega omrežja, v sedemdesetih, ko je bilo zgrajeno vodovodno omrežje za področje celotne občine, pa je njegova funkcija žal zamrla. (več) | Vodnjak v vasi Žabljek je globok cca 10 m. Zgrajen je bil leta 1915 z lastnimi sredstvi vaščanov vasi. Vodnjak je bil namenjen za pitno vodo, pranje perila in napajanje živine. Globina je zidana s kamnom, zunanji del betoniran, opaž pa lesen. (več) | Natančni podatki, kdaj naj bi bil vodnjak zgrajen, niso znani. Predvideva se, da naj bi bil zgrajen v 19. stoletju. Znano je, da je služil ožji okolici za oskrbo s pitno vodo, in sicer nekje do leta 1952. Notranjost vodnjaka je bila izdelana iz kamnitih obdelanih blokov, zunanjost pa iz malte in opeke. V tistih časih je bila za gradnjo značilna opeka in nenazadnje v bližini vodnjaka je bila tudi opekarna. (več) | |||
 |
||||||
| Globina vodnjaka je približno 2 m, saj leži na močvirnatem terenu. Vodnjak je živ vse leto, poleg njega pa jih je bilo v bližini vasi še 5. Vodnjak Bč so vaščani Podgore uporabljali kot edini vir pitne vode, ki je bil najbližje hišam. Voda iz Bča se je v domove nosila v škafih, primerna pa je bila za kuhanje, pranje in pitje. (več) |
Obnovljeni vodni viri v letu 2000
 |
 |
|
 |
|||
| Vrtine vrelcev Ana, Helena in Pavla so globoke 12, 36 in 103 metre. Iz vsake vrtine priteka na površje drugačna mineralna voda, z različno vsebnostjo mineralnih snovi in drugim okusom. Za točenje sta odprti vrtini Pavla in Ana. Sicer pa je znano, da so se v teh krajih z dobro slatinsko vodo radi pohvalili že več kot pred šestdesetimi leti. (več) | Izgradnja obeh vodnjakov sega v sredino prejšnjega stoletja. Do leta 1991 sta pomenila edini vir pitne vode v naseljih. Vodnjak v Rakeku je tik ob gasilskem domu in je služil kot rezervoar požarne vode za celotno naselje Rakek. (več) | Izgradnja obeh vodnjakov sega v sredino prejšnjega stoletja. Do leta 1991 sta pomenila edini vir pitne vode v naseljih. Vodnjak v Rakeku je tik ob gasilskem domu in je služil kot rezervoar požarne vode za celotno naselje Rakek. (več) | Turistična vas Narin v občini Pivka je bogatejša za obnovljen vaški vodnjak, ki je star okoli 120 let. Urejena prostorska podoba starega vodnjaka in njegove okolice bo za vas Narin nedvomno nova turistična pridobitev in eden izmed njenih prepoznavnih simbolov. (več) | |||
 |
||||||
| Vodnjaku domačini pravijo »mrzli Studenec«, iz katerega so nekoč zajemali vodo med žetvijo. Značilno za ta vir je, da je voda, ki priteče iz njega, zelo mrzla in da nikoli ni usahnil. (več) |
Obnovljeni vodni viri v letu 1999
|
 |
|
| Vodnjak se nahaja 300m od središča vasi Šalovci in je globok 5m. Zgrajen je bil leta 1850 iz lesa, studenec pa je zidan iz opeke. (več) |
Globina vodnjaka je 7m. Zgrajen je bil leta 1844 iz klesanih kamnitih blokov. Je okrogle oblike premera 7m. (več) |