VODNJAK NA GABROVŠKEM STUDENCU (IVANČNA GORICA)
Ivančna Gorica, 5. junij 2009 – V občini Ivančna Gorica, v vasi Gabrovčec, tudi uradno odprtje obnovljenega vodnjaka Gabrovški studenec - Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je do sedaj podprl obnovo 60. vodnih virov v 54 slovenskih občinah – Ob obnovi obujena tudi zanimiva zgodovina redkega vodnjaka iz leta 1930, na mehanizem s korčasto verigo – Urejena okolica vodnjaka s čisto izvirsko vodo, nova izletniška točka in prostor za spoznavanje naravne in kulturne dediščine občine Ivančna Gorice in Dolenjske.
Včerajšnje uradno odprtje obnovljenega vodnjaka v vasi Gabrovčec v občini Ivančna Gorica je zaznamovala številka šestdeset. Vodnjak je namreč 60. vodni vir, ki ga je finančno podprl Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda. Sklad v Sloveniji deluje že od leta 1998, njegovo ustanovitev sta omogočila Helios iz Domžal in Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo za okolje in prostor nudi projektu strokovno podporo. V minulem 10-letnem obdobju je akcija obnove vodnih virov potekala po vsej Sloveniji, saj je 54 slovenskih občin uspelo pridobiti finančno podporo sklada za obnovo svojih, največkrat zapuščenih in pred propadom rešenih krajevnih vodnjakov. Z nastankom javnih vodovodov, so vaške in krajevne vodnjake marsikje prepustili zobu časa, oz. so jih uporabljali le še na obrobjih naselij in odmaknjenih zaselkov.
V občini Ivančna Gorica so se v letu 2007 prijavili na razpisana sredstva in s svojim projektom obnove uspeli. Gabrovški studenec, kot ga imenujejo domačini, je sestavni del porečja Krke. Odlikuje ga izjemno čista izvirska voda. Vaščani so na izviru kratkega potoka postavili vodnjak leta 1930, ki je iz betona in je šesterokotne oblike. Globina vodnjaka je okoli 4 metre. Nad ploščo premera 160 cm z vzidanimi vratci se dviga 110 cm visoka kovinska konstrukcija. Vodnjak je eden izmed petih takšnih v Sloveniji, njegova črpalna naprava je »paternosterskega tipa«, ki je svoj čas imela krožno verigo z nizom zajemalk imenovanih korci, kasneje so jih zamenjale enostavnejše tlačne črpalke. Zaradi zahtevnosti izdelave verižnega mehanizma so k sodelovanju povabili strojnega inženirja Iztoka Pečavarja, kateremu je ta izdelava predstavljala izziv leta 2008. Voda priteče v korito skozi pipo, ki ima obliko zmaja. Včasih je bilo ob iztoku se struga - perišče s perilno ploščo ter struga za napajanje živine. Danes je iztočna struga očiščena, ob njej je lepo vidna napajalna struga. Vodnjak se je uporabljal vse do sedemdesetih let, ko je vas dobila vodovodno omrežje.
Obnova vodnjaka, je po besedah župana občine Ivančne Gorice Jerneja Lampreta, bil zelo zahteven projekt. Očistili so okolico in strugo, rekonstruirali črpalko in uredili bližjo okolico. Občina in kraj sta s tem dobila zanimivo in urejeno izletniško točko, z vodo iz vodnjaka se bodo lahko odžejali tudi mimoidoči sprehajalci ter kolesarji. V spomin na ponovno odprtje so ob vodnjaku posadili tri breze ter postavili mizo in klopi.
Obnovljen vodnjak bo sedaj še bolj zanimiv tudi kot del učne poti, ki jo bodo pripravili šolarji v okviru svojih projektov zgodovinsko - geografske predstavitve tega območja. Že na otvoritvi je 45 šolarjev PŠ Krka imelo svoj program s pesmimi in igrico na temo voda.
Pri obnovi vodnjaka in ureditvi okolice so sodelovali ob pobudniku in koordinatorju Turističnem društvo Krka številni domačini in Jamarski klub Krka. Pri načrtu obnove je sodeloval tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Ljubljane. Finančna vrednost obnove je znašala 12.000 evrov, od tega je Heliosov sklad prispeval 2.000 evrov, 5.500 evrov občina Ivančna Gorica ter ostalo TD Krka preko svojih podpornikov. Obnove vodnjakov se financirajo iz sredstev Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Ta jih pridobiva iz deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov.
na vrh
|
|
VODNJAK V HRPELJAH (HRPELJE - KOZINA)
Hrpelje, 13. februar 2009 - Otvoritev vodnjaka sredi starega vaškega jedra – S pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, je to že 59. obnovljeni vodnjak v 53. slovenski občini – Revitalizacija vodnjakov v zadnjih letih v razmahu – Helios in Ministrstvo za okolje in prostor z večletnim projektom obnove slovenskih krajevnih vodnjakov vzpodbujata občine k njihovi obnovi – V občini Hrpelje-Kozina, računajo da bo vodnjak tudi prireditveni prostor za družabne prireditve in oživljanje starega vaškega jedra – Vodnjak že sedaj izhodišče poti na Slavnik - Vrednost obnovitvenih del je znašala dobrih 11 tisoč evrov.
V Hrpeljah so v petek z uradno otvoritvijo in krajšim kulturnim programom pred številnimi prisotnimi odprli obnovljen vodnjak sredi vasi. V občini Hrpelje–Kozina so načrte za obnovo in revitalizacijo vodnjak snovali že nekaj časa. V lanskem letu so se pripravili na javni razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in z uspešno prijavo uspeli pridobiti del sredstev potrebnih za obnovo vodnjaka.
Zgodovina vodnjaka sega v leto 1893, ko so ga zgradili. Zraven funkcije vodnega vira je predstavljal tudi osrednji vaški prostor, kjer so se srečevali vaščani. Velik je pet krat sedem metrov in je globok štiri metre. Vodnjak se je napajal z deževnico iz okoliških streh, vsako gospodinjstvo, ki ni imelo lastnega vodnega vira, je lahko zajelo le dva čebra vode dnevno. Leta 1958 je vodovod prišel v občino in vodnjak je iz leta v leto postopoma propadal. Zadnjo obnovo so vaščani izvedli ob hudi suši sredi šestdesetih let.
Tokratna obnovitvena dela pri vodnjaku so bila temeljita, saj so ga očistili, na novo naredili kamnite elemente vodnjaka, plato tlakovali s kamnitimi škrlami ter uredili okolico. V novi zasnovi so dodali tudi dve kamniti klopi. Arhitekt dr. Boštjan Bugarič, ki je zasnoval obnovo je upošteval željo občine, da bo vodnjak s svojo okolico postal tudi prostor za druženje. Oživitev vodnjaka bo pripomogla k vzdrževanju in delovanju javnega prostora okrog vodnjaka. Vodnjak je že danes osrednje zbirališče pohodnikov na Slavnik, ob novi zasnovi bo lahko služil kot izhodišče in točka Naravoslovno-zgodovinske učne poti in nove vodne učne poti in seveda kot rezervni zbiralnik požarne vode. Pri obnovi so sodelovali tudi Kulturno društvo Hrpelje in hrpeljska osnovna šola.
Kot je na otvoritvi poudaril župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič Midre z obnovo vaškega vodnjaka, tudi na simbolni ravni izkazujemo spoštljiv odnos do vode, do življenja, do bogate kulturne dediščine preteklosti in nenazadnje do narave same. V Hrpeljah imajo že načrte za obnovo drugega vaškega vodnjaka Na Gorici.
Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je bil ustanovljen leta 1998. Takrat sta družba Helios in Ministrstvo za okolje in prostor sklenila dogovor o skupnem projektu pri čiščenju kraških jam. V naslednjem letu se je pridružil tudi projekt obnove slovenskih krajevnih vodnjakov. Da je projekt uspešen priča do sedaj že 59. obnovljenih vodnjakov v 53. občinah po vsej Sloveniji. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda se financira iz deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov. Celotna vrednost obnovitvenih del znaša več kot 11 tisoč evrov, od tega je Helios prispeval 2 tisoč evrov iz svojega sklada.
na vrh
|
LITOŽELEZNI VODNJAK V LOGATCU
Litoželezni vodnjak je v žepnem parku ob cesti, ki vas pripelje v Logatec skozi Napoleonov drevored lip. Okolico dopolnjujejo značilne logaške stavbe trgovin in trških domačij. Vodnjak je bil postavljen ob napeljavi vodovoda v Logatec leta 1897. Stoji na podstavku ovalne oblike ter je sestavljen iz treh delov; spodnjega podstavka z dvema školjkastima posodama za vodo, osrednjega dela z levjimi glavami ter podstavka in kipa ženske z vrčem na ramenih. Na vseh vogalih in prehodih je okrašen z drobnim litoželeznim okrasjem, v obliki volut, rozet, girland in jajčnega motiva.
Pri strokovnem ogledu vodnjaka pred obnovo so odkrili toliko poškodb in pomanjkljivosti, da so morali celoten železni vodnjak odpeljati v delavnico in ga tam razstaviti na sestavne dele, ki jih ni bilo malo. V procesu restavriranja so ponovno odlili poškodovane in manjkajoče kovinske kose vodnjaka. Vse železne površine so morali zaradi korozije temeljito očistiti z nizkotlačnim peskanjem in jih nato s primernimi premazi zaščititi. Vodnjak iz treh glavnih delov so ponovno sestavili v celoto na prvotni lokaciji. Obe medeninasti pipi na vodnjaku so zloščili in ustrezno zaščitili. Zaradi bližnjega drevesa morajo vodnjak redno čistiti, da odpadlo listje ne zamaši odtokov. Sicer pa se danes vodnjak napaja iz javnega vodovoda, katerega pozimi zaradi zmrzali zaprejo.
Cilj obnove obeh vodnjakov, sta tudi novi turistični točki, ki bosta s svojo dovršenostjo navduševala obiskovalce ter povečala zavedanje o bogastvu naravne in kulturne dediščine ter vrednoto ohranjanja virov čiste pitne vode. Z ureditvijo želijo tudi povečati obisk tradicionalnih prireditev, ki se odvijajo pri Tollazzijevi štirni. Mimo vodnjakov imajo začrtano vodno učno pot tudi tri logaške osnovne šole, ki tako uspešno povezujejo bogastvo domačega kraja.
Sicer pa sta vodnjaka že vključena v promocijsko gradivo Občine Logatec, tako v najnovejši 66-listni referenčni brošuri Dobrodošli v Logatcu; Logatec - stičišče naravnega in kulturnega bogastva, kakor tudi na izjemno dovršeni in bogati interaktivni spletni strani občine Logatec, www.logatec.si.
na vrh
|
|
TOLLAZZIJEVA ŠTERNA V LOGATCU
Cilj obnove obeh vodnjakov, sta tudi novi turistični točki, ki bosta s svojo dovršenostjo navduševala obiskovalce ter povečala zavedanje o bogastvu naravne in kulturne dediščine ter vrednoto ohranjanja virov čiste pitne vode. Z ureditvijo želijo tudi povečati obisk tradicionalnih prireditev, ki se odvijajo pri Tollazzijevi štirni. Mimo vodnjakov imajo začrtano vodno učno pot tudi tri logaške osnovne šole, ki tako uspešno povezujejo bogastvo domačega kraja.
Sicer pa sta vodnjaka že vključena v promocijsko gradivo Občine Logatec, tako v najnovejši 66-listni referenčni brošuri Dobrodošli v Logatcu; Logatec - stičišče naravnega in kulturnega bogastva, kakor tudi na izjemno dovršeni in bogati interaktivni spletni strani občine Logatec, www.logatec.si.
Tollazzijeva štirna je bila zgrajena leta 1883 v brežino pod cerkvijo sv. Jožefa na Čevici. Vodno črpalko ima speljano do podzemne vodne žile. Globina vodnjaka je 6 metrov ter ima danes požarni priklop. Posebnost štirne je osemkraki nadstrešek, katerega streha sloni na rdečih opečnatih stebrih. Okrogli podstavek stavbe in tlak vodnjaka sta iz masivnih kamnitih plošč različnih pravokotnih oblik. Dostop do vodnjaka s ceste je po masivnih kamnitih stopnicah. Vsako leto 24. junija štirna predstavlja oder tradicionalne prireditve posvečene praznovanju kresnega večera, ki se navezuje na staro ljudsko izročilo, simbol vode ter šege kresovanja – ogenj, svetlobo in pesmi.
Vodnjak je bil v 80-letih prejšnjega stoletja sicer obnovljen, vendar zelo nestrokovno, zato je bil na podlagi smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine narejen načrt celovite konservatorske obnove. Tako so restavrirali opečno zidavo stebrov in objekta, obnovili prvotno fugiranje, sanirali poškodbe kamnitih elementov vodnjaka, modelirali manjkajoče dele, obnovili streho, očistili notranjost vodnjaka in popravili dovod vode. Oskrbnikom pa naročili redne preglede, vzdrževanje strehe in 5-letno čiščenje nabranega mulja.
na vrh
|
