JOŽEFOV STUDENEC NA STUDENCIH (MO MARIBOR)
MARIBOR, 14. september 2002 – Danes smo v Mariboru na slovesnosti, ki so jo pripravili v Turističnem društvu Studenci in ob sodelovanju Mestne občine Maribor, odprli obnovljen Jožefov studenec in pralnico na prostem. Objekta, ki sta dolgo časa propadala in kljubovala zobu časa smo obnovili tudi v okviru projekta Heliosovega ekološkega sklada. Vodnjak oz. studenec je bil v lanskem letu izbran na javnem natečaju, ki smo ga razpisali skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, ter tako deležen del sredstev in vzpodbude za njegovo obnovo.
Jožefov studenec starejši Mariborčani dobro poznajo. Na Studencih, ime je dobilo po številnih vodnih izvirih na obrežjih reke Drave, se spominjajo, da so perice prale perilo v koritih ob studencu, že mnogo pred letom 1930. Pravzaprav je bila tukaj javna pralnica perila, saj je voda na izviru dosegala konstantno temperaturo okoli 20 stopinj Celzija. Zaradi koristne rabe vode je Olepševalno društvo leta 1930 postavilo Jožefov studenec, nekaj let zatem pa še nadstrešek z dvema koritoma za pranje perila. Prvo, nižje korito je bilo namenjeno pranju perila, drugo pa splakovanju. Ob studencu se je razvijalo tudi družabno življenje, kar smo lahko videli na ohranjenih fotografijah in celo na umetniških slikah, ki pa je proti koncu šestdesetih let začelo zamirati, ko so ljudje začeli uporabljati pralne stroje. Studenec je izgubljal svoj pomen, začel propadati in narava ga je skoraj zarasla.
Obnova Jožefovega studenca se je sicer zavlekla za več kot leto dni, vendar je danes zaradi tega urejeno celotnega to območje. Iz pipe Jožefovega studenca, ki so jo po obnovi priklopili na Mariborski vodovod, teče kakovostna mariborska pitna voda brez klora in bo na voljo sprehajalcem in rekreativcem ob lepi sprehajalni poti na desni strani Drave. Po celoviti ureditvi Ulice ob izvirkih bodo območje Jožefovega studenca ponovno oživili in jo kot ohranjeno kulturno dediščino vklopili v kulturno-turistično ponudbo Maribora z ustrezno informacijsko podlago.
Jožefov studenec, pralnica, kapelica in vodni izviri so namreč predvideni za razglasitev za kulturni in zgodovinski spomenik na območju mestne občine Maribor in sicer kot etnološki spomenik. Strokovnjaki ugotavljajo, da gre za svojevrsten primer, kjer se prepletajo ter funkcionalno in vsebinsko dopolnjujejo naravne, arhitekturne, etnološke, tehnične in zgodovinske prvine človekovega okolja in narave.
Jožefov studenec je že trinajsti obnovljeni vodnjak v Sloveniji, ki ga je Heliosov ekološki sklad finančno podprl, na dokončanje obnove in njihovo odprtje, pa v letošnjem letu čaka še sedem vodnjakov, konec tega meseca že štirna pred staro kraško hišo v Štanjelu na Krasu.
na vrh
|
|
VODNJAK V ŠAFARSKEM (RAZKRIŽJE)
Vodnjak se nahaja v središču vaškega jedra v Šafarskem med občinsko zgradbo, Domom kulture in stanovanjskim blokom. Kdaj točno je bil vodnjak zgrajen ni mogoče ugotoviti, predvideva pa se, da je bil v uporabi že v času gradu Kaštel, služil pa je tudi potrebam okoliških prebivalcev.
V šestdesetih letih so se z njegovo vodo oskrbovali okoliški porabniki preko vodovodnega omrežja, v sedemdesetih, ko je bilo zgrajeno vodovodno omrežje za področje celotne občine, pa je njegova funkcija žal zamrla. Z oživitvijo vodnjaka smo dosegli njegovo ponovni revitalizacijo z uporabnega in arhitekturnega vidika.
na vrh
|
VODNJAK V VASI ŽABLJEK (SLOVENSKA BISTRICA)
Vodnjak v vasi Žabljek je globok cca 10 m. Zgrajen je bil leta 1915 z lastnimi sredstvi vaščanov vasi. Vodnjak je bil namenjen za pitno vodo, pranje perila in napajanje živine. Globina je zidana s kamnom, zunanji del betoniran, opaž pa lesen.
na vrh
|
|
VODNJAK V NASELJU ZAPUČKE (ŠEMPETER)
Natančni podatki, kdaj naj bi bil vodnjak zgrajen, niso znani. Predvideva se, da naj bi bil zgrajen v 19. stoletju. Znano je, da je služil ožji okolici za oskrbo s pitno vodo, in sicer nekje do leta 1952.
Notranjost vodnjaka je bila izdelana iz kamnitih obdelanih blokov, zunanjost pa iz malte in opeke. V tistih časih je bila za gradnjo značilna opeka in nenazadnje v bližini vodnjaka je bila tudi opekarna. Z napeljavo vodovoda se je pričelo obdobje opuščanja uporabe vodnjaka kot vodnega vira in vzdrževanje le-tega. Vodnjak je vse do pred nekaj let doživljal usodo propadajočega vodnjaka
Globina vodnjaka je cca 8 – 9 m, trenutna višina vode pa meri 5 m. Obod je visok dober meter, zgrajen iz opeke, na vrhu pa ima betonski venec. Pokrit je z železnim pokrovom. Po pričevanjih starejših občanov je bilo v vasi pred napeljavo vodovoda med 48 in 52 vodnjakov.
na vrh
|
BČ V PODGORI (DOBREPOLJE)
Globina vodnjaka je približno 2 m, saj leži na močvirnatem terenu. Vodnjak je živ vse leto, poleg njega pa jih je bilo v bližini vasi še 5. Vodnjak Bč so vaščani Podgore uporabljali kot edini vir pitne vode, ki je bil najbližje hišam. Voda iz Bča se je v domove nosila v škafih, primerna pa je bila za kuhanje, pranje in pitje. Gospodinje so perilo kuhale in oprale doma, izpirale pa pri Bču, poleti in pozimi. Živali so poleti napajali pri lužah po vasi in okolici, pozimi pa pri Vodnjaku Bč, ker nikoli ni zamrznil.
Poleg obnovitve in oživitve vaškega vodnjaka, o občini pripravljajo tudi naravoslovno učno pot Pri Žovknu. Pot bo zajemala gozdni rob, del naselja Podgora, živalstvo, rastlinstvo in naravne danosti, kot so vodni viri, katerih del je Bč. Pot se bo delila v dva sklopa, ki se bosta razlikovala po težavnosti.
na vrh
|
|
|
