VODNJAK NAD VASJO LOKVICA (MIREN - KOSTANJEVICA)
LOKVICA, 29. november 2002 – Danes smo na Krasu, natančneje v vasi Lokvica v občini Miren – Kostanjevica tudi uradno odprli obnovljen vaški vodnjak - šterno Vrdrage. Gre za vodnjak, kateri je bil obnovljen v okviru akcije Heliosovega ekološkega sklada. Omenjeni vodnjak je že sedemnajsti po vrsti, ki ga je finančno podprl poslovni sistem Helios.
Vodnjak nad vasjo Lokvica je približno štiristo metrov iz vasi, v njegovi bližini sta še dva vodnjaka. Nahaja se tudi v bližini Kraške vinske ceste (VTC3) in ob dobro obiskani sprehajalni poti, ki vodi na hrib Cerje in naprej po kraškem robu do Trstelja. Sicer pa je vas Lokvica dobila ime prav po teh vodnjakih (Lokva). Gre za enega izmed redkih primerov gradnje vodnjakov, mogoče celo edinstvenega z arhitekturnega vidika. Je okrogle oblike, premera treh in globine štirih metrov ter vklesan v živo skalo. Tako vklesano skalo so obzidali z obdelanimi kamni in dno prekrili s kamninitimi ploščami ter luknje zapolnili z glino. Z ene strani v vodnjak vodijo polkrožne stopnice. Okoli vodnjaka je meter visoki varnostni zid. Napaja se iz deževnice, ki se po naravnih poteh steka v vodnjak. Njegovo starost ocenjujejo nad dvesto let. Uporabljali so ga za napajanje živine. Tako obnovljen kamniti vodnjak bo postal ena izmed znamenitosti Lokvice in občine Miren – Kostanjevica.
Heliosov sklad za ohranjanje slovenskih voda, kateremu strokovno podporo nudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, je dodelil sredstva omenjenemu vodnjaku prav zaradi njegove posebnosti in skrbi po ohranitvi. Občina Miren-Kostanjevica je na podlagi zbiranja ponudb izbrala najugodnejšega izvajalca, ter obnovo zaupala podjetju Kamenkras d.o.o. iz Opatjega sela. Pri obnovi je sodelovalo tudi turistično društvo I. Svit goriški Kras.
V Heliosu smo na akcijo, ki jo izvajamo že peto leto in katero smo pričeli prav na Krasu s čiščenjem kraških jam ponosni, ko smo priča dejanjem in rezultatom, kaj je mogoče napraviti z dobro idejo in dobrim sodelovanjem vključenih, je povedala Irena Kocjan iz Heliosa.
Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda se financira iz prodaje naših okolju prijaznih izdelkov z znakom ribice v soncu. V letošnjem letu na odprtje čakata še dva vodnjaka in sicer v občini Rogatec in Ilirska Bistrica.
Vrednost del, ki so bila opravljena na Vodnjaku nad vasjo Lokvica je bila 1,3 milijona tolarjev, od tega je prispeval 350.000 tolarjev poslovni sistem Helios, ostalo pa občina Miren- Kostanjevica.
na vrh
|
|
VIDOV STUDENEC (DOBROVNIK)
DOBROVNIK, 11. oktober 2002 – Izvir Sv. Vida pri Bukovniškem jezeru v občini Dobrovnik smo danes v prisotnosti številnih gostov, med njimi tudi ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača in domačinov, po celoviti obnovi tudi uradno odprli. Naravni izvir z vodnjakom, ki je že šestnajsti po vrsti, je bil obnovljen v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda.
Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda deluje že peto leto. V preteklih letih smo pomagali tudi pri številnih čiščenjih onesnaženih kraških jam, samo letos pa smo podprli obnovo osmih krajevnih vodnjakov. Do konca letošnjega leta bodo v okviru Heliosovega sklada obnovljeni še štirje vodnjaki v občinah Ilirska Bistrica, Miren-Kostanjevica in Rogatec. V Prekmurju so pred tremi leti v Šalovcih na Goričkem odprli prenovljen vodnjak v Frimovem gozdu, pred dvemi leti pa Mrzel studenec v občini Gornji Petrovci.
Celotno območje Bukovniškega jezera ob katerem se nahaja izvir Sv. Vida že dolgo slovi po svojih blagodejnih učinkih zemeljskega sevanja. Tako je v okolici kapelice Sv. Vida v premeru 450 metrov okrog petdeset različnih zdravilnih mest, različnih vrednosti in učinkov, šestindvajset med njimi jih je izmerjenih in označenih s količki. V letošnjem letu se je zaradi velike množiče obiskovalcev občina Dobrovnik lotila urejanja izvira v sklopu celostnega urejanja okolice in vsebine Bukovniškega jezera. Ob tem tečejo v občini tudi projekti kot so učne poti iz Phare programa, ureditev Bukovniškega jezera iz Flandrijskega projekta, skupen projekt, sofinanciran s strani ministrstva za okolje, prostor in energijo o krajinski arhitekturi občine Dobrovnik ter vključitev v regijski projekt Krajinski park Goričko.
Za vodo iz izvira Sv. Vida domačini že dolgo pravijo, da je zdravilna. Da je voda dobra za oči, nam pravzaprav pove že ime izvira. Legenda pravi, da če si z vodo iz izvira umiješ oči, kasneje boljše vidiš. Blagodejno vpliva tudi na težave s sluhom, prebavili, živčevjem in kožo. Voda na površini ne zamrzne tudi ob največjem mrazu. Vodnjak je pokrit z železnim pokrovom, ob njemu je majhno korito, katerega napaja voda iz izvira. Voda v njemu je neoporečna in zdravilno učinkuje do šest dni. Geomantik in zdravitelj zemlje Marko Pogačnik je zanj izdelal in podaril tudi kozmogram. Izvir Sv. Vida je predstavljen tudi v slovenskem grbu. Slovenski prostor določajo tri energetske osi, ki izvirajo na območju Triglava in se iztekajo na nasprotnih koncih Slovenije. Os preobrazbe poteka čez Koroško, Štajersko in Prekmurje ter se izteče ob izviru Sv. Vida ob Bukovniškem jezeru.
O urejanju Vidovega izvira je povedal dobrovniški župan Marjan Kardinar: »Dolgo je dozorevala želja, ideja in na koncu odločitev za dokončno ureditev Vidovega izvira predvsem ožjega dela, katerega smo želeli ohraniti v taki podobi, da bo imel možnost dostopa in istočasno ne bo obremenjeval ta prečudoviti naravni prostor. Voda je vir življenja, je moč ki nam daje in hkrati tudi jemlje. Mi imamo to srečo, da nam ta naravna dragocenost daje še več, pomaga nam pri nabiranju novih moči in volje za lažje premagovanje vseh življenskih poti današnjega časa. Vidovo vodo so pili naši daljni predniki, pijemo in uživamo jo mi, močna želja pa mi je, da vsi skupaj ohranimo ta naravni izvir za tiste, ki prihajajo.“
V Heliosu smo prepričani, da je naš ekološki sklad uspešen, tudi zaradi angažiranja številnih ljudi, domačinov, ki tudi s prostovoljnim delom pomagajo, da vodnjaki zaživijo. Čista voda je sestavni del kvalitetnega življenja in v Heliosu, bomo še naprej strmeli k temu, je povedala Irena Kocjan iz Heliosa. Sklad se financira iz prodaje naših okolju prijaznih premazov z znakom ribice v soncu.
Vrednost obnove vodnjaka oz. izvira Sv. Vida ob Bukovniškem jezeru ob vznožju strehovskih goric je znašala nekaj manj kot milijon tolarjev, od tega je prispeval Helios tretjino, preostalo pa občina Dobrovnik.
na vrh
|
STUDENEC S KALOM V JELENJI VASI PRI PREDGRADU (KOČEVJE)
JELENJA VAS PRI PREDGRADU, 30. september 2002 – Vaščani Jelenje vasi pri Predgradu v občini Kočevje so od danes dalje bogatejši za obnovljeni stari vaški vodnjak s kalom. Vodnjak smo obnovili v okviru akcije Heliosovega ekološkega sklada, ki sta ga pred petimi leti ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor. Naš sklad je v minulih letih sofinanciral obnovo številnih vodnjakov po vsej Sloveniji. Danes smo prvotnemu namenu predali že petnajstega.
Vodnjak s kalom so v Jelenji vasi pri Predgradu postavili že leta 1863. Zaradi stalnega vodnega izvira so v njem napajali živino, poleti so se otroci v njem kopali, perice so ob bližnjih skalah prale perilo, pozimi so se otroci na njem drsali. Neusmiljen zob časa je vodnjak počasi najedal, saj za obnovo in njegovo skrb dolga leta ni bilo ne denarja in ne občutka za bogat etnološki spomenik. Tako so vaščani Jelenje vasi vodnjak pred časom sami prostovoljno že obnovili in očistili skoraj zaraslo pot.
Na pobudo Agrarne skupnosti Predgrad, ki je lastnik zemljišča in KS Poljanska dolina je občina Kočevje sodelovala v javnem razpisu Heliosovega ekološkega sklada in tam s svojim projektom tudi bila izbrana. Ker ni bilo slikovnih virov o preteklem dogajanju in življenju ob vodnjaku so najprej izdelali idejno zasnovo za obnovo kala. Zaraščen kal se je očistil, nato pa je bil narejen betonski bazen, ki je skladno z obnovljenim vodnjakom obložen s kamnom. Utrditev obrežja je bila potrebna zaradi živine, srnjadi in jelenjadi, ki se tukaj napaja. Pri obnovi je bilo potrebno paziti na vodne vire, saj imata vodnjak in kal vsak svoj ločen vodni izvir. Po obnovi bodo vodnjak s kalom, ki predstavljata naravno in kulturno dediščino tega območja vključili, kot turistično točko med turistične znamenitosti Kočevske.
Župan Kočevja Janko Veber je na otvoritvi povedal, da je obnova vodnjaka pomembna, saj na ta način omogočamo podeželju, da opozori na svoje običaje, katere se trudijo vaščani ohraniti. Njim je velika vzpodbuda za bodoče delo, nam pa izziv za urejanje vaških znamenitosti tudi še kje drugje po naši občini.
Irena Kocjan, direktorica marketinga iz Heliosa je čestitala vsem k velikemu uspehu. Uspehu zato, ker smo še enkrat priča, da je moč veliko narediti, če se moči, volja in sredstva združijo. Sklad po njenih besedah ne bi bil tako uspešen brez popolnega sodelovanja vseh partnerjev v projektu, tako Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter sodelujočih občin, ki so nosilec obnove. Sklad je samo letos podprl obnovo osmih vodnjakov v sedmih občinah. Financira se iz prodaje naših okolju prijaznih izdelkov. V Heliosu tudi na ta način krepimo skrb za naše okolje.
Vrednost obnovitvenih del je znašala skoraj 1,8 milijona tolarjev, od tega je Helios prispeval 400.000 tolarjev.
na vrh
|
|
OBČINSKA ŠTERNA PRED STARO KRAŠKO HIŠO V ŠTANJELU (KOMEN)
ŠTANJEL, 27. september 2002 – Danes smo v Štanjelu na slovesnosti, ki so jo pripravili na osnovni šoli Antona Šibelja–Stjenka skupno s trobilnim kvintetom in s sodelovanjem občine Komen, odprli obnovljeno občinsko šterno pred Kraško ali Romansko hišo. Vodnjak, ki je že dolgo časa propadal in kljuboval zobu časa, smo obnovili tudi v okviru projekta Heliosovega ekološkega sklada. Vodnjak je bil letos izbran na javnem natečaju, ki sta ga razpisala poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, ter tako deležen dela sredstev in vzpodbude za njegovo obnovo.
Vodnjak stoji pred staro Kraško (Romansko) hišo z značilnimi kamnitimi žlebovi in kamnito streho, ki je ena izmed glavnih turističnih in kulturno-zgodovinskih zanimivosti Štanjela. V kraški hiši je muzej z etnološko zbirko. Voda je bila v Štanjelu zelo iskana dobrina, zato so bili vodnjaki vedno skrbno čuvani in tudi obzidani. Občinska šterna, kot jo imenujejo domačini, je postavljen na trgu, ki se odpira na stičišču prvega in drugega niza pod hribom Gledanco. Predstavitev Štanjela navadno vključuje tudi posnetek tega vodnjaka z zatrepno fasado sosednje hiše s kamnitimi žlebovi.
Vodnjak iz arhitekturno–likovnega vidika predstavlja nepogrešljivo prostorsko komponento. Sestavljen je iz šestih kosov, postavljenih na profiliran podest. Šapa je hruškasto zaobljena, spodaj in zgoraj profilirana in popolnoma enaka šapi vodnjaka pred znamenito Ferrarijevo hišo v Štanjelu iz leta 1755. Vodnjak se napaja z meteorno vodo s streh sosednjih hiš.
Ker je bila notranjost vodnjaka poškodovana, je vodnjak puščal, kar se je še posebej poznalo v poletnih sušnih mesecih. Prenova občinske šterne pomeni zelo pomembno pridobitev za gospodinjstva gornjega dela starega Štanjela za osnovno vodooskrbo, saj ta del naselja ni priključen na javno vodovodno omrežje. S pospešeno obnovo hiš v tem delu Štanjela se povečuje tudi število gospodinjstev, ki se poslužujejo vode iz tega vodnjaka.
Predvsem pa pomeni pomemben korak k nadaljnemu ohranjanju edinstvene kulturne dediščine celotnega starega naselja Štanjel in njegovemu oživljanju, ki bo edino ohranilo mogočen pomnik nekdanje tradicije in bogate kulture njegovih stanovalcev.
V Heliosu si bomo še naprej prizadevali, da bi takšnih dogodkov, kateremu smo priča danes, bilo še več. Posebej zaradi tega, ker praktično vidimo, kaj je s skupnimi močmi in omejenimi sredstvi moč narediti v skrbi za naše okolje. In voda je seveda eden izmed najpomembnejših elementov, je povedala Irena Kocjan iz Heliosa. Heliosov ekološki sklad financira projekte iz prodaje okolju prijaznih premazov BORI, IDEAL in TESSAROL.
Obnova vodnjaka je bila zahteven poseg, prav tako zaradi majhnosti občine finančno zahteven. Brez pomoči Heliosovega ekološkega sklada, bi verjetno obnova morala še nekaj časa počakati, je dodal Uroš Slamič, župan Komna.
Celotni stroški obnove več kot 13 metrov globoke štirne znašajo nekaj več kot 1,1 milijon tolarjev, Heliosov ekološki sklad je sofinanciral obnovitvena dela v višini pol milijona tolarjev.
na vrh
|
ŠTERNA NA PLAVŽU (ŽELEZNIKI)
ŽELEZNIKI, 13. julija 2002 - V okviru jubilejnih 40. Čipkarskih dnevov v Železnikih smo slavnostno otvorili obnovljen mestni vodnjak- šterno Na plavžu. Vodnjak je bil izbran v projektu Heliosovega ekološkega sklada za ohranjanje slovenskih voda, deležen njegove finančne pomoči in obnovljen v sodelovanju z Občino Železniki in Turističnim društvom Železniki.
Šterna med fužinarskimi hišami v starem zgodovinsko zaščitenem mestnem predelu Na plavžu ima bogato zgodovino. Nahaja se nasproti Plavčeve hiše v kateri je muzej s krajevno muzejsko zbirko železarstva in ostalih domačih dejavnosti, tudi zgodovino klekljanja in razstavo tradicionalnih čipk. Pred napeljavo vodovoda je oskrbovala do 40 okoliških gospodinjstev, kot povsod pa je tudi tukaj predstavljala osrednji družabno-kulturni prostor, kjer so se vaščani priložnostno družili.
Vodnjak so pred drugo svetovno vojno enkrat že obnovili, vendar je počasi propadal, dokler niso odstranili zgornjega dela in ga pokrili z betonsko ploščo.
O ureditvi so razmišljali že precej časa, posebej v sklopu oživljanja in obnove starega mestnega jedra, k temu jih je vpodbudil tudi razpis Heliosovega ekološkega sklada. Sklad sta pred štirimi leti ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor z namenom povečati skrb za čisto pitno vodo v Sloveniji. V minulih letih smo tako financirali čiščenje kraških jam in obnovo že dvanajstih vodnjakov po vsej Sloveniji.
V Železnikih so se obnove vodnjaka lotili celovito. Temeljito so očistili notranjost 3,8 metrov globokega vodnjaka in rekonstruirali nekdanjo podobo vodnjaka (ohišje iz macesnovega lesa, streho so pokrili s skriljem, namestili železen dvižni sistem, iztočno korito ...). Projekt obnove je načrtoval in izvedel podpredsednik TD Železniki Sašo Benedik ob pomoči Lojzeta Nastrana. Vrednost obnove je znašala okoli milijon tolarjev. Voda v vodnjaku je sedaj po opravljenih bioloških analizah neoporečna in primerna za pitje.
Vodnjak v Železnikih so svečano odprli v okviru pričetka jubilejnih 40. Čipkarskih dnevov. Župan Mihael Prevc je ob tej priložnosti povedal, da so veseli, ker so svoj kamenček v mozaiku ohranjanja kulturne in naravne dediščine dodali skupaj s Heliosom in Ministrstvom za okolje in prostor. Naši predniki so zagotovo pili čisto in zdravo vodo. Tudi danes je čista voda v urbanem okolju še kako pomembna in skrb za njo moramo gojiti vsi. Pitna voda iz našega vodnjaka, pa je dober zgled, da zato še ni prepozno.
Irena Kocjan iz Heliosa pravi, da Heliosov ekološki sklad ne bi bil tako uspešen brez dobrih partnerjev. S tem imam v mislih vse, ki jim ni vseeno za svojo okolico in kraj v katerem živijo. V takšne obnove je potrebno vložiti veliko energije in prostega časa ter tudi finančna sredstva. V Heliosu smo ponosni, da je vodnjak v Železnikih spet takšen kot nekoč.
Obnovljen vodnjak lepo dopoljnjuje podobo starega mestnega jedra. Sicer pa se v Železnikih lahko pohvalijo z edinim v celoti ohranjenim plavžem za taljenje železove rude, ki je zavarovan kot edini tehnični spomenik takšne vrste v Sloveniji. V septembru bo minilo natanko sto let od ugasnitve zadnjega plavža v Železnikih. Slovesnost se je nadaljevala s slavnostnim koncertom opernih arij njihovih svetovno znanih rojakov, tenorista Janeza Lotriča in pianista Toneta Potočnika.
na vrh
|
|
|
