VODNJAK V BLOKAH (NOVA VAS)
NOVA VAS, 11. december 2003 - V občini Bloke je bila danes otvoritev obnovljenega vodnjaka v Novi vasi. Vodnjak je bil obnovljen v okviru akcije Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Omenjeni vodnjak je že petindvajseti vodnjak, katerih obnovo je finančno podprl naš poslovni sistem.
V občini Bloke je “Mestkov” oz. večji spodnji vodnjak v Novi vasi že dalj časa čakal na obnovo. V vasi imajo dva podobna kamnita vodnjaka - koriti, ki sta bila zgrajena v letu 1892 iz ročno sklesanih kamnitih plošč. Voda priteka v vodnjak iz bližnjega izvira Sušica, ki v 110 letih še ni presahnil ter odteka naprej v požiralnike kraškega podzemlja vse do Križne jame.
Letos spomladi so se v občini Bloke prijavili na javni razpis, ki sta ga pripravila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Prijavljen projekt je bil izbran skupaj s še šestimi projekti drugih slovenskih občin. Obnova se je zaradi dolgotrajne poletne suše začela šele v oktobru. Izvedli so samo obnovo notranjega ogrodja vodnjaka, zunanje stene pa zaradi etnološke vrednosti ostale nedotaknjene. Tako so očistili notranje dele vodnjaka, zakrpali razpoke med kamnitimi ploščami in izdelali novo hidroprevleko. Ob delu vodnjaka je občina zaradi lažjega dostopa uredila širši pločnik iz pranih betonskih plošč. Med samo sanacijo so morali iz vodnjaka začasno v drugi bazen preseliti tudi 46 postrvi. Zgodovinski pomen korit in biološko življenje v njih sta bila tudi predmet raziskovalne naloge učencev osnovne šole v Novi vasi, ki so jo na otvoritvi s svojim programom, zbranim tudi predstavili.
Vodnjaki v obliki korit so na Bloški planoti eden izmed mnogih zaščitnih znakov te čudovite ravninsko razgibane planote z idilično naravo, čistim zrakom in ugodnimi klimatskimi pogoji. Vaščanom vodnjaki ne predstavljajo le okras, temveč tudi odgovoren odnos do lastne kulturne dediščine. Danes jim služijo kot nadomestni vodni vir pitne vode, predvideni pa so tudi za potrebe požarne vode.
Obnova vodnjakov po Sloveniji je v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda z današnjim vodnjakom zaokrožila jubilejno število petindvajset. Pred tem je sklad omogočil tudi čiščenje 17 kraških jam. Obnovljeni vodnjaki so res koristna vzpodbuda lokalnim skupnostim in v našem ministrstvu smo navdušeni nad rezultati akcije, ki smo jo skupaj s Heliosom zastavili pred petimi leti. Voda ima v našem zavedanju poseben, življenjski pomen, soodgovorna skrb zanjo, je za nas nujna in takšna akcija izraža velik simbolni pomen za njeno ohranitev, je na otvoritvi povedal svetovalec ministra za okolje, prostor in energijo mag. Mitja Bricelj.
V prihodnosti v Novi vasi načrtujejo še obnovo zgornjega vodnjaka, ki je nekoliko manjših dimenzij. Na področju občine pa je še nekaj podobnih vodnjakov. Pri tokratni obnovi so zraven domačinov sodelovali tudi gasilci iz Nove vasi in Heliosovi strokovnjaki z nasveti. Dela, ki so jih izvedli so ocenjena na 400.000 tolarjev, od katerih je Heliosov sklad prispeval polovico.
V letošnjem letu je Sklad za obnovo sedmih vodnjakov namenil 3,3 milijona tolarjev. Na otvoritev čaka samo še vodnjak v starem mestnem jedru Kopra.
na vrh
|
|
SAJARNI VODNJAK V TRDKOVI (KUZMA)
KUZMA, 29. november 2003 - Danes so občina Kuzma in domačini vasi Trdkova skupaj z našo in predstavnico Ministrstva za okolje, prostor in energijo otvorili obnovljen Sajarni vodnjak v Trdkovi. Ta je bil obnovljen s pomočjo našega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. V bodoče bo omenjeni vodnjak, kot ena izmed mnogih etnoloških zanimivosti Trdkove, vključen v turistične poti občine Kuzma in Krajinskega parka Goričko.
Sajarni vodnjak se nahaja ob glavni cesti Kuzma – Martinje v zgornjem delu vasi Trdkova, ki vodi naprej proti Madžarski in slovenskemu Porabju. Mimo vodnjaka poteka pot do Tromejnika, piramidastega tromejnega kamna iz leta 1924, postavljenega na stičišču Slovenije, Madžarske in Avstrije. Vodnjak je bil zgrajen že v prejšnjem stoletju, dvakrat obnovljen in namenjen uporabi okoliških prebivalcev Trdkove vse do začetka 90-tih, ko je vas v celoti izgradila vodovodno omrežje. Želja po njegovi ureditvi je bila pri domačih in v občini veš čas aktualna, zadnje čase pa tudi zaradi razvojnih turističnih načrtov občine. V bližini se nahaja, kmalu obnovljena stara kmečka hiša narejena iz blata in mogočen štiristoleten hrast graden.
Z domačo opeko zidan vodnjak, leseno hrastovo konstrukcijo in vretenom za dvigovanje vode je bil vodnjak rekonstruiran tudi po pričevanju starejših občanov. Z oživitvijo vodnjaka želimo doseči njegovo ponovno revitalizacijo z uporabnega in arhitekturnega vidika, da bi služil obiskovalcem, kot mesto počitka in osvežitve z zdravo pitno vodo. Obnova vodnjaka je potekala dva meseca v izvedbi občinskega režijskega obrata, treh domačih obrtnikov in prostovoljnem delu domačinov Trdkove.
V pozdravnem nagovoru je župan občine Kuzma Jožef Škalič poudaril: “da občina Kuzma že ves čas kaže interes za ohranjevanje vsakršnih naravnih in kulturnih vrednot, saj lahko le-tako, v množici različnih pobud izkoristi svojo naravno danost, ki je zaradi bližine tromeje, tudi enkratna priložnost. Velikokrat se nam zgodi, da ne moremo uresničiti vsega, kar nam ponuja naše ohranjeno naravno okolje. Bodisi zaradi pomanjkanja uresničljivih idej, predvsem pa zaradi naše finančne šibkosti. Prav zaradi obeh omenjenih vzrokov, nam je bil razpis Heliosovega sklada za obnovo starih zapuščenih vodnjakov glavna vzpodbuda, da smo izpeljali obnovo vodnjaka pri domačiji Sajarnih v Trdkovi. S tem skupnim partnerstvom smo bogatejši, še posebej v času, ko je voda postala zaradi suše najdragocenejši vir življenja na Goričkem. Zato sem še posebej hvaležen Heliosu, da nam pomaga ohranjati nepogrešljive vire zdrave pitne vode, preko katerih se ob strokovno izdelanih vodnjakih ohranjanja naše kulturno bogastvo.
Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda deluje že šesto leto. Konkreten rezultat akcij sklada je sedemnajst očiščenih kraških jam in brezen ter danes že štiriindvajset obnovljenih vodnjakov iz vseh delov Slovenije. Letos smo za obnovo sedmih vodnjakov namenili 3,3 milijona tolarjev, ki so se zbrali iz prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov. Tik pred dokončanjem in otvoritvijo sta še vodnjaka v MO Koper in občini Bloke, je na otvoritvi zbranim povedala predstavnica Heliosa Nataša Hajdinjak.
Vrednost obnovitvenih del Sajarnega vodnjaka je znašala nekaj čez 1,7 milijona tolarjev, od tega je Heliosov sklad prispeval 30 odstotkov.
Na otvoritvi je za pester program poskrbelo kulturno-umetniško društvo Rožika in učenci OŠ Kuzma ob pogostitvi Turističnega društva Tromejnik in degustaciji goričkih vin vinogradnikov Gomboc ter proizvodov iz Zeliščnega parka Kuzma.
na vrh
|
| |
|
|
VODNJAK VUŠIVKA V BOJANJI VASI (METLIKA)
METLIKA, 22. november 2003 - Danes smo v občini Metlika, v okviru praznovanj občinskega praznika, z zadovoljstvom odprli obnovljen vodnjak Vušivka, ki leži tik nad Bojanjo vasjo v bližini hrvaške meje. Obnova je potekala ob sodelovanju projekta obnove slovenskih krajevnih vodnjakov, ki jo vodita poslovni sistem Helios iz Domžal in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Vodnjak, kot redek etnološki objekt, bo v prihodnje vključen v turistične poti metliške občine.
Vodnjak Vušivka je zaradi tipologije gradnje še posebej etnološko in prostorsko pomemben in eden zadnjih še ohranjenih, včasih značilnih vodnjakov za Belo krajino. Sestavljen je iz dveh ločenih, vendar med seboj povezanih vodnjakov. V prvi – izvirni vodnjak globine 3,4 metrov priteka voda iz skalnega studenca Vušivke, ki napaja tudi pozneje zgrajen kamniti vodnjak večjega premera za zajemanje vode. Posebej zanimiva je tudi originalno kopirana lesena konstrukcija za vleko vode iz vodnjaka, ki deluje po principu uteži. Izvir Vušivka je znan po tem, da ne presahne niti v največji suši in je vaščanom Bojanje vasi vse do leta 1965 predstavljal osnovni vir pitne vode. Za vas ima tudi veliki zgodovinski pomen, saj ga omenjajo že v času Savske banovine.
Bojanja vas je idilična belokranjska vasica v vznožju Gorjancev, od Metlike oddaljena le nekaj kilometrov. Vas je znana po dobri vinski kapljici, domačih dobrotah in prijaznih ljudeh. Nad vasjo leži Krašnji vrh s planinsko kočo in 25 metrskim visokim razglednim stolpom, ki nudi prekrasen razgled po Beli krajini in delu Hrvaške. Vodnjak Vušivka bo vključen kot ena glavnih turističnih točk na bodoči planinski poti, prav tako pa bo vključen v kolesarsko pot, ki bo povezovala belokranjske kraje. Sicer pa je prijetna izletniška točka vaščanom, obiskovalcem in kolesarjem.
Občina Metlika je bila z vodnjakom Vušivka spomladi izbrana na razpisu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in vključena v letos podprte projekte. Sklad, v katerega se steka del sredstev od prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov, je letos za obnovo sedmih vodnjakov po vsej Sloveniji namenil 3,3 milijona tolarjev. Vušivka je že 23 zaporedno obnovljeni vodnjak s podporo omenjenega sklada, ki je podprl tudi čiščenje 17 kraških jam in brezen. Tik pred otvoritvijo so še letos izbrani vodnjaki v občinah Kuzma, Bloke in MO Koper.
V naši občini smo ponosni, da nam je uspelo s skupnimi močmi uspešno zaključiti projekt obnove vodnjaka v okviru praznovanj občinskega praznika. Gradbeno dela je izvedla Komunala Metlika. Posebej pa velja izpostaviti veliko prostovoljnega dela domačinov Bojanje vasi, ki so uredili tudi poti in širšo okolico. Heliosova akcija, ki jo poznamo že nekaj časa nam je predstavljala glavno vzpodbudo za angažiranje vseh sodelujočih, je na otvoritvi pred množico zbranih vaščanov povedal župan občine Metlika Slavko Dragovan.
Obnova vodnjaka je veljala 2,5 milijona tolarjev, od tega je naš sklad prispeval tretjino sredstev.
na vrh
|
|
SLATINSKI VRELEC V IVANJŠEVCIH (GORNJA RADGONA)
GORNJA RADGONA, 15. november 2003 – Danes smo ob pravtako na novo odprti asfaltirani cesti med Ivanjševci in Negovo slavnostno otvorili prenovljen slatinski vrelec znamenite Ivanjševske slatine. Vodnjak smo obnovili v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in je že 22 obnovljeni vodnjak sklada, ki smo ga pred leti ustanovili skupaj z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo.
Slatinski izvir se nahaja v Ščavniški dolini, ki je znana po številnih izvirih naravne mineralne vode in je poznan po svoji slatini že stoletja. Pijejo jo domačini in vedno bolj tudi drugi obiskovalci, predvsem zaradi prijetnega okusa in blagodejnega učinka vsebovanih naravnih mineralov. Mnogi si jo natočijo tudi za domov za samostojno pitje, domačini pa jo najraje pijejo z žlahtno kapljico, z odličnih znanih vinogradniških leg. Sicer pa so jo za prodajo v bližnji okolici polnili že pred I. svetovno vojno.
Vodnjak je v zadnjih letih propadal in klical k obnovi. V letošnjem letu je občina Gornja Radgona vodnjak prijavila k našemu projektu obnove slovenskih krajevnih vodnjakov in uspela pridobiti del finančnih sredstev za njegovo obnovo, večji del pa je dodal občinski proračun občine. Stekla je razširjena obnova, s katero so temeljito obnovili vodnjak po prvotni podobi in uredili njegovo bližnjo okolico.
Domačini računajo, da bo vrelec Ivanjševske slatine, ki je prvi na novo obnovljeni naravni vodni vir v dolini reke Ščavnice predstavljal pomembno turistično točko na izletniški povezovalni poti Gornja Radgona – Negova. Mnogi obiskovalci se bodo zagotovo ob obisku Negovskega gradu in drugih naravnih znamenitosti z veseljem ustavljali ob Ivanjševski slatini. Slatinski vrelci so naravno bogastvo in izvirna lepota teh krajev, ter zanimivost za vsakogar, ki jih obišče in okusi. Omenjena slatina je že vpisana v register naravnih vrednot in je zaradi svojega pomena predlagana za podelitev statusa geološke in hidrološke naravne vrednote v Sloveniji.
Ob zaključku obnove je radgonski župan Anton Kampuš povedal, da je sicer od prvega projekta za renoviranje slatinskega vrelca v Ivanjševcih minilo že več kot dvajset let nenehnega odlašanja, vendar so letos le uspeli. Rezultati laboratorijskega pregleda Ivanjševske slatine so pokazali, da je le-ta izjemno kvalitetna in primerna za uživanje. Ivanjševsko slatino so ves čas točili sosedje, domačini, naši občani in ljudje iz širše okolice. Bili smo presenečeni, da Ivanjševsko slatino poznajo tudi kolegi iz Avstrije. Vse to priča o tem, kako pomembno in nujno je bilo obnoviti ta vrelec. Izredno ponosni smo, da smo uspeli zbrali dovolj volje, razumevanja in finančnih sredstev, pri čemer je potrebno izpostaviti sredstva iz Heliosovega sklada, ki so bili glavna vzpodbuda za vse udeležene. Obnovljen vrelec je lahko sedaj v ponos domačinom in občini, ter vsem ostalim, ki so tako ali drugače soudeleženi pri prenovi. Vsem pa naj bo, vzpodbuda za obnovo še kakšnega znanega slatinskega izvira ali vodnjaka, predvsem pa naj med domačini in obiskovalci dviguje ekološko zavest in pomem ohranjanja lepot naravnih vrednot.
Vrednost obnovitvenih del, ki so se zaradi razširjene obnove izvira in okolice vodnjaka povečala, te so izvajala štiri domača podjetja, je bila okoli 3,5 milijonova tolarjev, od tega je Helios prispeval milijon tolarjev.
na vrh
|
| |
|
|
VAŠKI VODNJAK POD LIPO (ŽALEC)
GRIŽE, 22. avgust 2003 – Danes smo v Grižah v občini Žalec v okviru praznovanja krajevnega praznika slovesno odprli obnovljen “vaški vodnjak pod lipo”. Z bogatim kulturnim programom in nagovorom sodelujočih je vodnjak ponovno vstopil v svoje “novo življenje”. Vodnjak je bil obnovljen v okviru akcije Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in je že enaindvajseti obnovljen vodnjak v Sloveniji. Po otvoritvi vodnjaka so v Domu upokojencev Griže odprli še krajevno razstavo.
Delovanje omenjenega sklada na področju zaščite čistih voda poteka že pet let. Takrat amo Sklad ustanovili skupaj z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo. O uspešnem delovanju Sklada pričajo podatki o obnovi vodnjakov in tudi o čiščenju onesnaženih kraških jam.
Vodnjak se nahaja pod stoletno lipo ob cerkvi sv. Pankracija v središču Griž. Njegova starost sovpada s starostjo lipe, sicer pa so nanj opozorili učenci turističnega krožka OŠ Griže, ko so proučevali pomen vode v številnih vodnih zajetjih oz. vodnjakih v domačem okolju. Včasih je služil potrebam okoliškega prebivalstva, predvsem za pitje in napajanje živine ter za vodooskrbo nekdanje stare šole. Kasneje, ko je bila voda napeljana na pokopališče, so točilni del vodnjaka zaprli. Vodnjak je imel tradicionalno arhitekturo vaških vodnjakov v Spodnji Savinjski dolini in bo z obnovitvijo ponovno predstavljal center naselja z namenon prijetnega zbirališča in počivališča. Današnja oblika vodnjaka je narejena po vzoru vodnjaka na Gomilskem 34, vendar z novim namenom uporabe za potrebe zalivanja in osvežitve.
Pri obnovi vodnjaka je strokovno sodeloval Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Celja. Z njihovimi strokovnimi nasveti so vodnjak rekonstruirali in priredili novi funkciji, uporabili so apnenčasti kamen iz domačega kamnoloma.
Tako župan Žalca Lojze Posedel meni, da so takšne akcije, ki z natančno določenim namenom združijo veliko število ljudi, domačinov in ostalih, ki so dodali svoj delež pri obnovi vodnjaka, posebej pomembne za manjši kraj kot so Griže, saj dokazujejo, da kljub modernemu času ne pozabljajo na pomemben del svoje etnološke zgodovine, ki jo je potrebno skrbno negovati in strokovno ohranjati.
Poslovni sistem Helios bo v okviru svoje usmeritve v skrbi za okolje tudi v bodoče podpiral takšne akcije. Upam in verjamem, da s svojim početjem dajemo vzgled ne samo posameznikom temveč tudi kakšnim drugim gospodarskim subjektom, je povedala Nataša Hajdinjak iz Heliosa.
Vrednost obnovitvenih del je bila sedemsto tisoč tolarjev, od tega je polovico prispevala občina, polovico pa poslovni sistem Helios. Za dodatno nastala ureditvena dela okolice vodnjaka je pravtako poskrbela občina Žalec. Pri obnovi je bilo opravljenega tudi veliko prostovoljnega dela gasilskega društva Griže, Turističnega društva Griže, Društva upokojencev in krajanov, ki so pomagali pri oživitvi vodnjaka in ureditvi okolice. JKP Žalec pa je opravil analizo vode.
na vrh
|
|
VODNJAK NA PTUJSKI GORI (MAJŠPERK)
Ptujska Gora, 12. avgust 2003 – Ob vznožju Ptujske Gore, znanem romarskem kraju na obrobju Haloz, je bila dan pred krščanskim praznikom Marijinim vnebovzetjem ob 17. uri tudi otvoritev obnovljenega vaškega vodnjaka. Vodnjak, ki so mu domačini nadeli ime Potočnikov-Cenclov vodnjak. Obnovljen je bil v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Romarji in drugi obiskovalci Ptujske Gore bodo lahko v teh vročih dneh gasili žejo s čisto pitno vodo iz omenjenega vodnjaka.
Naš poslovni sistem in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo smo na vodnjak upravičeno ponosni, saj je Potočnikov-Cenclov vodnjak že dvajseti obnovljen vodnjak v okviru našega sklada. Člani turističnega društva Ptujska Gora in občina Majšperk sta se na pobudo nekdanjih uporabnikov vodnjaka, ki je klical po obnovi, odzvala in ga skupaj s pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in domačinov temeljito obnovila. Zavedanje bogastva lastnih vodnih virov v času množičnega pomanjkanja čiste pitne vode je bila tudi tukaj pomembna vzpodbuda za obnovo vaškega vodnjaka.
Vodnjak je bil postavljen že leta 1906 in je več kot sedemdeset let služil kmečkim gospodinjstvom za popolno oskrbo s pitno vodo. Po ureditvi javnega vodovoda je bil vodnjak v zadnjih letih zapuščen in je izgubljal svojo življensko funkcijo. Z njegovo oživitvijo bodo pridobila okoliška gospodinjstva dodatni vodni vir in predvsem številni obiskovalci Ptujske Gore. Prireditev ob četrtkovi otvoritvi bodo popestrile ljudske pevke in članice Društva žena Tisa iz Ptujske Gore.
na vrh
|
| |
|
|
VODNJAK LUKUCA IN VAŠKA PIPA LIPCE V KNEŽAKU (ILIRSKA BISTRICA)
KNEŽAK, 22. junij 2003 – Z današnjo otvoritvijo obnovljenega studenca Na Lukuci in vaške pipe Lipce se je v Knežaku v občini Ilirska Bistrica zaključila obnova sedmih izbranih vodnjakov Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda iz lanskega leta. Ohranjena sta pomembna, z zgodovino kraja povezana, vaška objekta - spomenika naravne in kulturne dediščine, ki sta dolga leta služila za urejeno oskrbo vaščanov s čisto studenčnico izpod snežniškega pogorja.
Vas Knežak, ki leži na južnem robu kraškega polja Zgornje Pivke je resnično povezana z vodo. Že ime vasi, ki izhaja iz besedne zveze Knežji vodnjak pove, da je vas nastala zaradi bogatih vodnih virov nad vasjo pri znanem tektonskem oknu v Selu. Vse generacije prebivalcev Knežaka se zavedajo pomena čistih voda v urbanem okolju, ki je v celoti zavarovano kot vodozbirno območje. Zato je KS Knežak aktivno povezala razna društva, študijski krožek in OŠ Knežak, da so izvedli in še izvajajo številne projekte za zaščito in oživitev vodnih virov z namenom dviga zavesti o pomenu vode, pa tudi zašiti objektov, ki so bili ali so še povezani z vodooskrbo.
Med takšnimi projekti je bila tudi zahtevna obnova studenca na Lukuci in še edine preostale vaške pipe Lipce. Obnovo je vodila KS Knežak ob prostovoljnem delu vaščanov, članov raznih društev in lokalnih obrtnikov. Na osmih delovnih akcijah je sodelovalo v povprečju 15 ljudi. Izvedli so čiščenje in urejanje dostopne poti, čiščenje površine in okolice obokanega kamnitega vodnjaka ter težavno čiščenje velike notranjosti vodnjaka.
Studenec na Lukuci je bil eno prvih vodnih zajetij za vas, zgrajen pred II. svetovno vojno, je dolg 11 m, širok 4 m in globok 2 metra s stalno kapaciteto čez 100 kubičnih metrov čiste studenčnice. V celoti je prekrit s slojem zemlje, ki vodnjak skriva v naravnem okolju in vodi ohranja svežino. Nad zadnjim delom vodnjaka je izvir, ki tudi v največji suši ne presahne.
Z obnovo so v celoti uredili vitalne dele vodnjaka, ga zaprli in uredili iztok vode na platoju za prireditve in počitek, kjer bo tudi začetek bodoče učne poti »Voda, gozd in tektonsko okno«. Iz tega zajetja je bil v preteklosti v vas napeljan vodovod do osmih vaških pip postavljenih na osrednjih odjemnih mestih. Ohranjena je samo še vaška pipa »Lipca«, katero so prav tako obnovili in iz katere bo zopet pritekla pitna voda. Tako vodnjak kot vaška pipa sta svojevrsten tehnični spomenik za Knežak s svojo tipološko in prostorsko vrednostjo.
Ob otvoritvi studenca je predsednik KS Knežak Vojko Mihelj povedal: »Vesel sem, da smo s pomočjo Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda obnovili in tako ohranili bodočim rodovom dva objekta iz polpretekle zgodovine, ki sta služila za oskrbo z vodo. Nekoliko smo zamudili z zaključkom projekta, vendar smo lahko ponosni, ker smo večino del opravili s prostovoljnim delom krajanov in si tako dodatno dvignili svojo zavest in odnos do vode in stavbne dediščine v vasi. To je samo en člen v skrbi, ki ga imamo v KS za okolje. Preko Osnovne šole (EKO šola), društva PIŠKOTEK, Študijskega krožka »Uredimo in polepšajmo naš kraj Knežak« ter s pomočjo ostalih organizacij in posameznikov, smo namreč precej dvignili zavest krajanov do okolja, lepo uredili vas, sanirali večino divjih odlagališč, uredili vaško Lokev in Mlako v Selu (tektonsko okno). Kar nekaj pa imamo še načrtov in verjamemo, da bomo skupaj uspeli. Z otvoritvijo obnovljenih objektov se tako tudi Knežani pridružujemo praznovanju svetovnega dneva voda.«
Obnova obeh objektov je potekala tudi v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Skupna vrednost vseh obnovitvenih del je znašala 2,5 milijona tolarjev, od katerih je Helios prispeval dvajset odstotkov. Sklad smo, skupaj z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo ustanovili pred petimi leti z namenom krepitve skrbi za čisto pitno vodo. Skupaj je bilo po Sloveniji obnovljenih že 19 vodnjakov, studencov ali štirn. V letošnjem letu čaka na ponovno obnovo sedem izbranih vodnjakov iz občin (Gornja Radgona, MO Koper, Metlika, Majšperk, Žalec, Kuzma in občina Bloke).
na vrh
|
|
VODNJAK NA TRGU ROGATEC (ROGATEC)
ROGATEC, 8. maj 2003 – Včeraj smo na osrednjem trgu v Rogatcu svečano odprli obnovljeni vodnjak, ki se ponaša z dolgoletno zgodovino. Vodnjak je bil obnovljen v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Na pobudo občine Rogatec je načrt obnove izdelala celjska enota Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Slovenije.
Poslovni sistem Helios in MOP sta omenjeni sklad ustanovila pred petimi leti z namenom krepitve skrbi za čisto pitno vodo v Sloveniji. Sklad je bil v minulih letih dejaven na področju čiščenja kraških jam, v zadnjih dveh letih pa svoje aktivnosti usmerja na področje oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov.
Vodnjak na Trgu v Rogatcu je bil na javnem razpisu izbran že lani, vendar je zaradi zahtevnih priprav strokovne obnove bil dokončan v letošnjem letu. Vodnjak, katerega leto postavitve ni znano, zagotovo beleži bogato zgodovino, ker so vodnjaki predstavljali vir življenja nekega naselja in njihovih prebivalcev ter imeli pomembno družbeno vlogo. Postavljen je na osrednjem trgu v Rogatcu, ki je bil arhitekturno zasnovan že v drugi polovici 14. stoletja. Trg je imel v tistem času redko pravico do tržnega dneva in letnih sejmov in verjetno je to tudi razlog, da sta bila na tem trgu postavljena dva vodnjaka. Občina načrtujejo tudi skorajšnjo obnovo drugega trškega vodnjaka.
Konservatorsko izhodišče za njegovo obnovo je bila ponovitev tipičnih sestavin vodnjaka na škripec, vendar brez slogovno določljivih oblikovnih značilnosti. Vodnjak sedaj bogati osrednji trg in dopolnjuje bogato ponudbo naravnih in kulturnih znamenitosti in v Rogatcu računajo, da bo postal tudi kraj raznih družabnih srečanj.
Nataša Hajdinjak iz Heliosa je povedala, da smo v naši družbi posebej veseli vsakega novega obnovljenega vodnjaka, katerih obnovo finančno podpirajo iz deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih proizvodov, proizvedenih po evropskih direktivah. Pri projektu gre za sodelovanje različnih akterjev, katerim je glavni cilj skrb za čisto pitno vodo, ki je osnovna človeška potreba in glavno vodilo delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih voda.
Martin Mikolič župan Rogatca je ob otvoritvi dodal, da je obnova vodnjaka na Trgu za občino pomembna z dveh vidikov; prvič kot potreba ohranjanja vodnih virov, kar konkretno velja za našo občino in drugič, da je vodnjak na Trgu, ki je razglašen za kulturni spomenik ter tako dodatni prispevek k bogati ponudbi naravne in kulturne dediščine Rogatca. Skoraj sočasno zaključujemo tudi večletno obnovo gradu Strmol, pri katerem bomo v bližini grajske pristave sami obnovili vodnjak s pitno izvirsko vodo za obiskovalce. Glede, da je v preteklosti bilo na našem področju veliko vodnjakov, je to tudi vzpodbuda za krajane. Podjetju Helios pa se zahvaljujemo za vzpodbudo in pomoč, ki so jo s svojim skladom dali lokalnim skupnostim.
Vodnjak v Rogatcu je že osemnajsti obnovljeni vodnjak Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. V letošnjem letu bo sklad finančno podprl obnovo sedmih vodnjakov, katere je te dni izbrala strokovna komisija. Zanimanje za sredstva sklada raste iz leta v leto, kar potrjuje število prijav na razpis. Sama obnova vodnjaka v Rogatcu je trajala mesec dni, finančna vrednost obnove je bila 2 milijona tolarjev, od tega je Helios prispeval 30 odstotkov vrednosti.
na vrh
|
