POTEPANOV IN KOVAČEV STUDENEC (ILIRSKA BISTRICA)
Stara vaška vodnjaka, ki se nahajata v Doljnem Zemonu v Občini Ilirska Bistrica, sta od sobote 18. decembra tudi uradno prišla v družino obnovljenih vodnjakov našega sklada. HELIOS-ov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je v sodelovanju z občino Ilirska Bistrica finančno podprl obnovo Potepanovega (iz leta 1866) in Kovačevega studenca (iz leta 1860). Skupno število do sedaj obnovljenih vodnjakov je že 33, nahajajo pa se v 31 slovenskih občinah. V lanskem letu so, prav tako v ilirskobistriški občini, v Knežaku podprli obnovo dveh pomembnih spomenikov naravne in kulturne dediščine: studenca Na Lukuci in vaško pipo Lipce.
HELIOS-ov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda, ustanovila sta ga poslovni sistem HELIOS in Ministrstvo za okolje in prostor v letu 1998, ima za seboj že lepo serijo obnovljenih slovenskih vaških vodnjakov. Potepanov in Kovačev studenec, ki so ga domačini in ostali gostje slovesno odprli v soboto, sta v letošnji akciji Sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda zadnja, ki so jih obnovili letos. Vseh je bilo sedem in se nahajajo v občinah Ptuj, Postojna, Cankova, Kozje, Brezovica in Ilirska Bistrica. Letošnje leto je bilo za delovanje sklada še posebej pomembno, saj smo praznovali 80-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti smo v Sklad, ki se sicer financira od prodaje njihovih okolju prijaznih premazov, namenili dodatna sredstva v višini milijona tolarjev. Ta je bil namenjen za nagrade osnovnim šolam, katere so v svojem kraju pripravile idejne zasnove vodnih učnih poti in jih povezale z obnovljenimi vodnjaki. Nagrajane so bile osnovne šole iz Cankove, Negove, Žalca in Preserij.
V Dolnjem Zemonu so številni vodnjaki in zajetja izvirskih voda. Najstarejši in največji med njimi so trije, poleg dveh obnovljenih je ostal neobnovljen še Šimanjov studenec. Njihova imena se ujemajo z imeni tedanjih lastnikov okoliških domačij, ki so imeli največ živine. Stari vodnjaki so imeli nekoč življensko pomembno vlogo, saj so služili kot vir pitne vode za ljudi in napajanje živine ter kot prostor za pranje perila. Po letu 1938 so tedanje oblasti v Dolnjem Zemonu naredile krajevni vodovod s štirimi javnimi pipami in od takrat so studenci izgubili svojo osnovno vlogo. Še naprej pa so služili kot prostor za pranje in napajanje živine. Predvideva se celo, da so izviri starejši kot pričajo letnice vklesane na njih. Ljudje so te studence najprej uporabljali kot navaden izvir, nato so jih sčasoma obzidali, uredili zajetje vode in šele nato zaščitili z kamnitim velbom. Studence so uporabljali vsi okoliški prebivalci.
Kovačev studenec je bil v današnji obliki zgrajen leta 1860. Ob studencu sta dve mogočni kamniti koriti, iz katerih je pila živina. Potepanov studenec je bil postavljen leta 1866 in je največji vaški studenec. Pobudo za njegovo izgradnjo je zagotovo dal Josip Potepan-Škrljev, saj je na portalu vklesan napis s pisanimi črkami „pot“. Tudi letnica izgradnje se ujema z letnico Potepanovega življenja, ki je bil takrat napreden in zaveden gospodar. Studenec je nekoč imel tudi dva kamnita korita, vendar so ju leta 1927 zamenjali z večjim betonskim. Zaradi ugodne lokacije je bil verjetno tudi mnogo bolj obremenjen od ostalih studencev. Po ljudskem pripovedovanju, naj v teh studencih nikoli ne bi zmanjkalo vode. Tako domačin Jože Baša (r. 1923) pravi, da naj bi bila nekoč pred 2. sv. vojno takšna suša, da je zmanjkalo vode v vseh vodnjakih in studencih, edino v Potepanovem ne. Takrat naj bi iz studenca pila celotna vas z okoli 430 prebivalci. V studencu je takrat proti večeru ostalo le še nekaj centimetrov vode, do jutra pa ga je voda spet napolnila do vrha.
Potepanov in Kovačev studenec je obnovila Občina Ilirska Bistrica v izvedbi KS Dolnji Zemon ter s finančno pomočjo HELIOS-ovega sklada. Z obnovo vodnjaka je KS obnovila še strugo okoliškega hudournika. Gradbena dela je opravil domači obrtnik Goran Ujčič. Skupna vrednost vseh obnovitvenih del je znašala okoli 2,8 milijona tolarjev.
V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor Sušec, pevska skupina kmečkih žena Ilirska Bistrica in kulturno društvo Grad. Prireditev se je nadaljevala s prednovoletnim srečanjem vaščanov.
na vrh
|
|
VODNJAK NA IZVIRU STUDENEC (BREZOVICA)
Obnovljenim vodnjakom v okviru HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, se je v petek, 10. decembra, pridružil še eden. Vodnjak, na izviru Studenec v občini Brezovica, je že enaintrideseti obnovljeni vodnjak, ki ga je finančno podprl poslovni sistem HELIOS. Vodnjak, je ob množični udeležbi domačinov, pomagala otvoriti tudi domačinka, sicer letošnja Miss Slovenije Živa Vadnov. Heliosov sklad je letos z nagradami podprl sodelovanje osnovnih šol in bo še naprej podpiral skrb za širjenje vedenja o pomenu čiste pitne vode.
Poslovni sistem HELIOS, ki je ravno v teh dneh praznoval osemdeset let svojega delovanja, in v zadnjem desetletju beleži intenzivno širitev ter poslovne uspehe, že nekaj let skupaj z Ministrstvom za okolje, prostor in energijo dosega vzpodbudne rezultate, tudi s svojim ekološkim skladom. Sedmo leto delovanja prinaša konkretne rezultate. Niz očiščenih kraških jam in enaintrideset obnovljenih vodnjakov, ki so razpršeni po celotni Sloveniji.
Današnji vodnjak domačini imenujejo Vodnjak na izviru Studenec, ki se steka v bližnji Podpeški potok. Občina Brezovica je z njegovo prijavo na letos razpisana sredstva uspela in dobila partnerja pri njegovi obnovi. Vodnjak leži v centru vasi Podpeč pri Gasilskem domu. Včasih je služil furmanom in voznikom vozov, ki so prevažali podpeški kamen in les vse do Ljubljane. Njegova posebnost je stalno povišana temperatura vode. Celotno območje je znano že iz rimskih časov, saj je kamen iz bližnjega kamnoloma služil pri gradnji Emone. Tako se je tudi podoba vodnjaka spreminjala skozi ves čas.
”V občini Brezovica se zavedamo, da je vsak njen kraj in naselje biser, sestavljen iz mnogih zgodovinskih in kulturnih znamenitosti. Žal, zaradi neurejenosti, marsikje izgleda moteče za podobo kraja. Tovrstne akcije pa pomagajo, da se miselnost ljudi in z njo odnosi do naravne in kulturne dediščine vsaj delno spreminjajo v pravo smer. Obnovljen vodnjak v Podpeči je znak zglednega sodelovanja med krajani, občino, državo in uspešno gospodarsko družbo,” je na otvoritvi povedal župan občine Brezovica Drago Stanovnik.
Obnovljenemu vodnjaku so dodali novo vrednost učenci OŠ Preserje, ki so izdelali zasnovo vodne učne poti Podpeč-Preserje-Jezero z krožno potjo, ki povezuje 12 zanimivosti vseh treh vključenih vasi. Helios je letos ob 80-letnici razpisal milijon tolarjev nagrade za najboljše idejne zasnove vodnih učnih poti. Pred dnevi so bile z 250.000 tolarji nagrajene štiri osnovne šole, ena izmed njih je bila tudi OŠ Preserje.
Finančna vrednost obnove vodnjaka je bila ocenjena na 1,5 milijona tolarjev, od tega je HELIOS-ov sklad, ki se financira iz prodaje okolju prijaznih HELIOS-ovih premazov, prispeval 800.000 tolarjev.
Letos je bila finančno podprta obnova sedmih vodnjakov v vrednosti štiri milijone tolarjev. Zadnja letošnja vodnjaka, ki čakata na otvoritev ob koncu naslednjega tedna, bosta Potepanov in Kovačev studenec v vasi Doljni Zemon v občini Ilirska Bistrica.
na vrh
|
VODNJAK V LESIČNEM (KOZJE)
V torek, 19. oktobra 2004, smo v Lesičnem predstavniki Občine Kozje, poslovnega sistema HELIOS, Ministrstva za okolje, prostor in energijo, prisotni krajani in domači osnovnošolci slovesno odprli obnovljen vaški vodnjak v starem delu naselja pri cerkvi sv. Urha. Vaški vodnjak v Lesičnem je že trideseti obnovljen vodnjak v okviru HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Projekt obnove vodnjakov poteka že od leta 1999 in je za okoljsko ministrstvo prvi tovrsten in referenčen primer uspešnega sodelovanja gospodarske družbe, države in lokalnih skupnosti. Do sedaj je zbrana sredstva iz omenjenega sklada, ki se zbirajo od prodaje naših okolju prijaznih premazov, prejelo že 29 slovenskih občin. Letos smo za obnovo sedmih vodnjakov namenili štiri milijone tolarjev, trije od njih; eden v občini Brezovica in dva v občini Ilirska Bistrica, so v fazi zaključnih del in bodo svojemu namenu predani še letos.
Vodnjak v naselju Lesično, v Občini Kozje, so predstavniki občine prijavili na letošnji spomladanski javni razpis, ki sta ga v okviru HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda razpisala poslovni sistem HELIOS in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Prijavljen projekt obnove vodnjaka je bil na razpisu izbran in je zato pridobil finančno podporo HELIOS-ovega ekološkega sklada, okoljsko ministrstvo pa je nudilo projektu strokovno in tehnično pomoč.
Vodnjak v starem delu naselja Lesično stoji v bližini podružnične cerkve sv. Urha in starejše etnološko zaščitene hiše ter redkega stebrastega znamenja “Sedeči Kristus”, in tako lepo zaokrožuje podobo vseh elementov kulturne dediščine. Celotno območje predstavlja izjemen prostorski in vaški krajinski ambient. Vodnjak so obnovili po fotografiji iz leta 1935, tipološko pa se uvršča med tipične vaške vodnjake za te kraje, saj ima zidano osnovo in leseno konstrukcijo s streho štirikapnico.
Ob otvoritvi je župan Občine Kozje, Dušan Andrej Kocman o vodnjaku povedal: ”Vaški vodnjak v starem delu Lesičnega je še ne tako daleč nazaj pomenil družinam v vasi zelo veliko, saj je bil v tistem obdobju edini vodni vir, ki jim je pomenil življenje. Vodo iz vodnjaka so uporabljali za potrebe gospodinjstva in kmetijstva. Nedvomno je bil prostor ob vodnjaku tudi kraj druženja in prijaznega klepeta gospodinj in gospodarjev o zadevah v vasi in izven nje. Ljudje smo sicer naravnani tako, da se zavemo pomena nekaterih vrednot šele takrat, ko je že skoraj prepozno. Lep primer je lanska suša, ko so osameli in zapuščeni vodnjaki prišli še kako prav. Oživitev našega vodnjaka, ob dejstvu, da se nahajamo na območju Kozjanskega parka in Nature 2000, pomeni še veliko več. S tem dejanjem smo dokazali, da znamo ceniti napore naših prednikov in da smo sposobni narediti nekaj za našo prepoznavnost ter da cenimo naše kulturne in arhitekturne vrednosti in posebnosti. Tudi lokacija v sami vasi ob drugih kulturnih spomenikih mu daje posebno vrednost in bo vključena v prijazno podobo kraja in Kozjanskega parka.”
Poslovni sistem HELIOS letos praznuje 80-letnico svojega obstoja. Zaradi tega smo sredstva v svojemu ekološkemu skladu letos povečali in jih ob finančni podpori vodnjakom, potrebnih obnove, namenili tudi osnovnim in srednjim šolam v občinah, ki so se prijavile na razpis. Učenci in dijaki se tako lahko potegujejo za milijon tolarjev nagrad, ki jih bo HELIOS namenil za najboljše izdelane naloge “Vodnih učnih poti”. Za nagrodo se poteguje tudi OŠ Lesično z načrtom učne poti.
“Sredstva v HELIOS-ovemu ekološkemu skladu zbiramo od prodaje naših okolju prijaznih premazov. Od vsakega prodanega litra blagovnih znamk BORI, TESSAROL in IDEAL namenimo v sklad 0,25 evra. Veseli smo, da potrošniki vedno bolj posegajo po okolju prijaznih premazih, kar posledično pomeni, da bodo tudi v bodoče za ekološke projekte v okviru HELIOS-ovega sklada namenjena opazna sredstva,” je povedala Nataša Hajdinjak iz HELIOS-a.
na vrh
|
|
STÜDENEC V FUKS GRABI V KOROVCIH (CANKOVA)
V nedeljo, 17. oktobra 2004, je bila slovesnost ob otvoritvi obnovljenega Stüdenca na gozdni učni poti Fuks graba v Korovcih, ki je bil obnovljen ob pomoči HELIOS-ovega Sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda.
Organiziran je bil voden ogled učne poti in pripravljen bogat kulturni program, v katerem so med drugim nastopili učenci Osnovne šole Cankova iz Korovec in Cerkveni mladinski pevski zbor iz Cankove.
Gričevnat svet Goričkega v Prekmurju nudi popotniku veliko skritih naravnih zanimivosti. Le redko pa jih najdemo na tako majhnem in zaokroženem prostoru, kot je gozd Korovske gore, skozi katerega je že od leta 1996 speljana krožna turistična gozdna učna pot Fuks graba (Lisičja dolina). Pot spremlja potoček, ki "Lisičjo dolino" bogati z neštetimi meandri. Pot v eno smer je dolga 2,4 kilometra in je razdeljena na devet tematskih stojišč, ki so posvečene gozdu in naravi. Konec te poti, kot deveto tematsko točko, zaključuje učno pot na novo obnovljeni vodnjak - Stüdenec.
Vodnjak je globok 4 metre in je funkcionalno oblikovan s polkrožno steno v zemlji, obloženo s kamni. Zunanji del vodnjaka oblikuje iz kamna zgrajena kupola, z odprtino na sprednji strani, ki jo zapirajo lesena vrata. Vodnjak leži pod gozdno cesto za spravilo lesa in je po ustnem izročilu star več kot 130 let. Voda v njem, po besedah domačinom, še ni presahnila, vaščani pa so jo za pitje uporabljali vse do izgradnje vodovoda leta 1982.
Nad tem vodnjakom stoji izven gozda značilen vodnjak z lesenim vretenom na nekdanji domačiji Vogrinčičevih. Globina tega vodnjaka je okoli 33 metrov in bi ga naj napajala ista vodna žila kot nižje ležeči studenec v gozdu. V okviru obnove studenca na učni poti, pa je občina še sama obnovila Vogrinčičev vodnjak.
Obnovljena vodnjaka bodo vključili v register kulturne in tehnične dediščine Goričkega, saj občina Cankova sestavlja del trideželnega Krajinskega parka Goričko-Raab-Örseg. Številnim obiskovalcem in pohodnikom na gozdni učni poti Fuks graba, ki jo upravlja TD Korovci bodo lahko prikazali, kar dva, za Goričko nekdaj značilna načina oskrbe s pitno vodo. Na leto obišče to področje okoli 3000 obiskovalcev. Največ obiskovalcev je iz osnovnih in srednjih šol, katerim omenjena učna pot predstavlja učilnico v naravi, drugim pa pomeni gozd sprostitev in opazovanje bogate narave.
Področje Korovske gore je poznano tudi po bakrenodobnih najdiščih in antičnih gomilnih grobiščih. Kot "najdba stoletja" je bila poimenovana okrašena kamnita sekira za kultne namene iz obdobja 3000 do 2500 let pr. n. št.
Vodnjak na gozdni učni poti Fuks graba je obnovila Občina Cankova s finančno pomočjo HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki skupaj z Ministrstvom za okoljem, prostor in energijo že od leta 1999 izvaja projekt oživljanja slovenskih krajevnih vodnjakov. Občina Cankova je že 28. slovenska občina z obnovljenim vodnjakom, studenec na gozdni učni poti pa že 29. po vrsti.
Skrb za čisto pitno vodo pomeni tudi varovanje naravnega - eko bogastva, ki je nenadomestljiv vir življenja in omogoča tudi razvoj sonaravnega turizma v sožitju z naravo.
na vrh
|
NAPOLEONOV VODNJAK V STUDENEM (POSTOJNA)
Vodnjak leži v centru vasi Studeno, ki je največja vas v krajih pod Sv. Lovrencom v bližini Predjamskega gradu. Globok je 8 do 9 m, zgrajen iz kamenja zadelanega z ilovico. Širok je 3,5 m. Vedno je poln čiste izvirne studenčnice in je zadnji izvirni vodnjak na nadmorski višini 552.
Vodnjak ima kulturno vrednost, saj je imenovan kot Napoleonov vodnjak zaradi ustnega izročila, ker naj bi ga uporabljali Napoleonovi vojščaki. Letnica vodnjaka datira v leto 1809. Znano je tudi ime Turkova šterna. Vodnjak je bil lepo oblikovan iz monolitnih, okrasno profiliranih kamnitih blokov, ki so sicer demontirani, vendar ohranjeni in predvideni za obnovo.
|
|
VODNJAK NA MESTNEM TRGU (PTUJ)
MO Ptuj je ob pomoči številnih izvajalcev, v rekordnem času, nekaj več kot mesec dni, obnovila enega od vodnjakov ob priljubljeni sprehajalni in rekreacijski cesti na Mestni vrh. Komaj štiri kilometre od občinskega središča so tako domačini, naključni obiskovalci in turisti dobili zagotovljeno čisto in svežo studenčnico, ki izvira iz globine 31 metrov pod zemljo. Gre namreč za vodnjak, ki na obronkih Slovenskih Goric, na nadmorski višini 333 metrov, predstavlja neprecenljivo naravno in tudi kulturno dediščino rodov, ki so na tem koncu čudovite vinorodne pokrajine, preživeli dolga desetletja, preden je napredek pripeljal vodovod tudi v te kraje.
Vodnjak na Mestnem vrhu, ki ga je MO Ptuj obnovila s pomočjo HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in ob asistenci Ministrstva za okolje, prostor in energijo, je tudi po obnovi ohranil svoj tradicionalni izgled za slovenskogoriško pokrajino. Analiza studenčnice, ki jo je v začetku tedna opravil mariborski Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Inštitut za varstvo okolja, je pokazala, da gre za neoporečno pitno vodo, zato so jo številni udeleženci današnje priložnostne otvoritve, umeščene v sklop praznovanj letošnjega občinskega praznika MO Ptuj, z veseljem degustirali.
Ob tem se je sprostil marsikateri nostalgični občutek in spomin domačinov, ki so s pomočjo vitla dolga desetletja pridobivali vodo iz tega vodnjaka za vse svoje potrebe, za potrebe škropljenja v vinogradih, ter za živino, ki jim je pomagala pri delu. Kar 136 krat je bilo treba zavrteti vitel, da se je vedro napolnilo z vodo in nato še 136 krat, da so polnega potegnili na površje. »Kdor tega ni skusil, si niti v sanjah ne more predstavljati, kako dragocena je bila voda za življenje v teh krajih«, so se vrstili komentarji številnih domačinov, ki so prišli pozdravit oživljeni vodnjak. Poleg njih so se otvoritve udeležili številni mestni svetniki in sodelavci MO Ptuj ter predstavniki šol in javnega življenja, kmetijskih in živilskopredelovalnih podjetij ter mnogi gospodarstveniki iz širšega okolja.
Slavnostni govorniki: mag. Mitja Bricelj, svetovalec vlade z Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS, Nataša Hajdinjak iz HELIOS-a, ki je MO Ptuj na osnovi projekta poslanega na javni razpis, s 600.000 tolarji sofinanciral obnovo vodnjaka na Mestnem vrhu, ter župan MO Ptuj, dr. Štefan Čelan, so vsi po vrsti poudarjali pomen zdrave pitne vode iz krajevnih vodnjakov. Vsi so namreč še imeli živo v spominu nekatere okoliščine, ko je zdrava pitna voda iz vodnjakov za kratek čas spet predstavljala edini vodni vir.
Dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj, ki je sicer tudi slavnostno odprl obnovljeni vodnjak na način, da je iz globine 31 metrov pod zemljo, potegnil vedro vode, pa je poudaril, da je že v rimskih časih zagotavljanje ustreznih vodnih virov, bilo najpomembnejše merilo pri načrtovanju mest. »Zato seveda ni naključje, da smo vodnjak na Mestnem vrhu letos obnovili tudi v sklopu priprav na občinski praznik in da smo njegovo otvoritev umestili v program občinskega praznovanja«, je med drugim poudaril župan dr. Štefan Čelan in dodal, da tudi na tak način MO Ptuj izraža svojo družbeno, naravovarstveno in tudi etnološko odgovornost.
Ker je bil vodnjak na Mestnem vrhu, ki so ga skopali pred dobrim stoletjem, znan tudi po tem, da voda v njem ni nikoli presahnila, niti v najbolj sušnih časih ne, so se domačini odločili, da bodo njegovo studenčnico odslej tudi redno uporabljali za svoje potrebe. S tem so dali najbolj trdno zagotovilo, da bo ta vodni vir ostal dejaven tudi v prihodnosti. Tako je tudi HELIOS-ov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda, dobil dokaz, da je izbor MO Ptuj, ki je na javnem razpisu bila izbrana za obnovo vodnjaka na Mestnem vrhu, bila ena najboljših tovrstnih naložb. Obnovitev vodnjaka ob rekreacijski in vinsko turistični cesti, v neposredni bližini gozdne učne poti in v območju, kjer MO Ptuj izvaja tudi projekt Crpov, namreč pomeni tudi to, da bo odslej za vse obiskovalce in domačine voda pritekala iz globine s pomočjo črpalke, vitel pa bo ostal zgovoren eksponat etnološke dediščine Slovenskih goric v neposredni bližini občinskega središča MO Ptuj.
na vrh
|
VODNJAK V STAREM MESTNEM JEDRU (KOPER)
Z 21. majem je Koper v svojem starem mestnem jedru z obnovljenim vodnjakom dobil nov prireditveni prostor. V okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda smo na dvorišču Glasbene šole Koper s tematsko obarvanim glasbenim programom in ob prisotnosti številnih gostov, svečano predali obnovljeni vodnjak svojemu namenu. V šoli in Mestni občini Koper želijo nov prireditveni prostor ob vodnjaku uspešno izkoristiti za glasbene nastope in druge družabne prireditve. Mestna občina Koper je tako že 25. občina v Sloveniji, ki je dobila finančno podporo omenjenega sklada za obnovo svojega vodnjaka.
V letošnjem letu je Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda, v katerega se steka po 50 SIT od vsakega prodanega litra okolju prijaznih barv blagovnih znamk BORI, TESSAROL in IDEAL, ki jih prepoznamo po znaku ribice v soncu, vstopil v sedmo leto delovanja. V tem času smo svoje aktivnosti usmerjali v varovanje in zaščito virov čiste pitne vode. Po prvotnem projektu čiščenja številnih onesnaženih kraških jam smo zadnja leta pospešeno nadaljevali z oživljanjem slovenskih krajevnih vodnjakov. Poslovni sistem Helios je s svojim ekološkim skladom, kateremu strokovno pomoč nudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, v zadnjih petih letih pomagal obnoviti 26 vodnjakov v 25 slovenskih občinah.
Vodnjak na dvorišču palače Gravisi Barbabianca, ki je ena izmed najlepših baročnih palač v Kopru, je globok okoli 7 metrov in ga napaja podzemna voda. Po tipologiji spada med vrtne vodnjake, pri katerih prevladuje predvsem funkcionalni vidik uporabe. Pretežno bo za zalivanje rož in zelenja namenjen tudi sedaj. Vodnjak so temeljito očistili, obnovili kamniti vrat, namestili nov pokrov in železno konstrukcijo. Po obnovi vodnjaka so celovito uredili tudi šolsko dvorišče in nastal je estetsko uporaben prireditveni prostor.
Glasbena šola Koper je z bogato tradicijo priznanih glasbenih pedagogov pomembna izobraževalna ustanova. V dvorani šole bo do 2. junija na ogled razstava o vodi in koprskih vodnjakih v starem mestnem jedru.
Vodnjaki na pomembnejših trgih so imeli vedno bogato arhitekturno in umetniško zasnovo, kar kaže, da so že v preteklosti veliko pozornosti posvečali pomenu vodnih virov. V starem mestnem jedru Kopra, na raznih trgih, dvoriščih in vrtovih je tako evidentiranih še najmanj 66 vodnjakov. Mnogi med njimi so zapuščeni in čakajo na primeren čas obnove.
Obnova vodnjaka in celotnega dvorišča palače Gravisi Barbabianca je stala okoli dva milijona tolarjev, od tega je Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda prispeval štiristo tisoč tolarjev. Finančna sredstva, ki se stekajo v sklad, se pridobijo iz prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov z znakom ribice v soncu. Od vsakega prodanega litra gre v sklad 50 tolarjev.
na vrh
|
|
|
