Obnovljeni vodnjaki v letu 2010

              HALOŠKI STUDENEC V PODLEHNIKU

Na znamenitem vinorodnem hribu Gorca v občini Podlehnik so kljub času trgatev, v soboto slovesno izpeljali odprtje Haloškega studenca in predstavitev prvega turističnega vodnika po občini Podlehnik. Slovesnost so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Podlehnik, aktivni člani TD Podlehnik in ljudski godci Haloški veseljaki. O poteku obnove studenca sta spregovorila župan Marko Maučič in predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič. O trdem življenju na viničarski domačiji in o odnosu do vode, ki je tu ni bilo, so spregovorili nekdanji stanovalci. Najmlajši izmed njih, Albin Cafuta, je iz studenca v grabi, po 30-letih ponovno prinesel polno brento vode. Pomen in delovanje Heliosovega sklada je predstavila Andreja Roš iz Heliosa. Prireditev so zaključili z ogledom viničarskega in etnološkega muzeja ter se ob druženju okrepčali z dobro haloško malico in pokušnjo vin lokalnih vinogradnikov.
 

V gozdu pod etnološkim muzejem na prostem leži v grabi studenec z lastnim izvirom. Globok je do dva metra in obzidan z lapornim kamnom. Na vrhu je pokrit z deskami, obložen s kamni, ilovnato zemljo in obrasel z rastjem. Od spredaj so nova lesena vrata, katera so morali domačini ob sušnem obdobju celo zaklepati. Vodo so zajemali z leseno palico, na kateri je manjše vedro. Prebivalci Gorce in bližnjih hiš so oddaljeni najmanj kilometer od edinega vira pitne vode. Strmi predeli Haloz so področje s stalnim pomanjkanjem vode in padavin, zato je izvir v času dolge suše včasih presahnil. Ker se je čez noč v njem vseeno nabralo nekaj vode, so jo lahko dobili le najbolj zgodnji. Ko je vode zmanjkalo, so morali ljudje ponj že rano zjutraj v dolino. Domačini so za vodnjak lepo skrbeli, da je ostal čimbolj neoporečen. Po pripovedovanju starejših ljudi so vodo iz vodnjaka uporabljali samo za pitje in kuhanje. Za druga hišna opravila in živino so uporabljali vodo iz cistern ali mlak, ki jih je napajala deževnica.
 

Po 30 letih pozabe so ga na pobudo TD Podlehnik in z veliko lastnega dela ter s finančno pomočjo občine in Heliosa popolnoma obnovili in uredili okolico vodnjaka. Do vodnjaka so speljali novo krožno gozdno pot, dolgo okoli 10 minut, ter postavili zanimive informacijske table. Tako lahko sedaj ob studencu posedite in se okrepčate s čisto izvirsko vodo. Vsakodnevno pitje izvirske vode vam izboljša splošno zdravje, ker krepi organizem ter ugodno vpliva na počutje. Obnova vodnjaka in okolice je veljala okoli 7.000 evrov, od tega je Helios prispeval 2.000 evrov.

Na vrhu Gorce z čudovitim razgledom daleč naokoli, občina Podlehnik obnavlja nekdanjo viničarijo, ki bo postala viničarski muzej z manjšo vinoteko in degustacijskim prostorom, člani TD Podlehnika pa so postavili muzej z etnološko zbirko na prostem, katere del bo tudi obnovljen vodnjak. Za oživitev vodnjaka bo skrbelo TD Podlehnik, ki je skupaj z OŠ Podlehnik pripravilo vodno učno pot. Izdana bo knjižica z delovnimi listi, namenjena učiteljem in vzgojiteljem za naravoslovne dneve, mentorjem turističnih podmladkov ter tudi družinam z otroki za samostojno raziskovanje in spoznavanje rastlin in živali. Pot se začne v Podlehniku in vključuje potok Rogatnica, ribnik v Dežnem, mlako, pot med vinogradi, cerkev sv. Trojice, etnografski in viničarski muzej ter Haloški studenec. Celotna pot z reševanjem delovnih nalog traja 3-5 ur.

Predstavnica Heliosa Andreja Roš je na odprtju povedala, da Heliosov projekt za ohranjanje čistih slovenskih voda na tem področju deluje že 13-to leto. Namen Heliosovega sklada je ob zbiranju finančnih sredstev za obnovo vodnih virov, tudi ozaveščati ljudi o pomenu ohranjanja naravnih virov čiste pitne vode v lokalnem okolju. Vsekakor gre za »projekt z dušo«, kar nam dokazujejo rezultati delovanja sklada in dogodki na predajah vodnih virov svojemu namenu, saj gre za pravi krajevni praznik. Občina Podlehnik se je dvakrat prijavila na naš razpis in z odlično organizacijo, veliko pozitivne energije in vloženim prostovoljnim delom danes slovesno odpiramo obnovljeni Haloški vodnjak. Izredno so se potrudili tudi učenci turističnega podmladka OŠ Podlehnik pod strokovnim vodstvom mentorice Zdenke Golub, ki so izdelali vodno učno pot in jim bo služila, kot najboljša učilnica v naravi. Vsekakor so se otroci aktivno vključili v nalogo, za katere je izobraževalni element za prihodnost, še toliko pomembnejši. Prepričana sem, da bodo pridobljeno znanje in zavest ponesli v prihodnost in ostali varuhi Haloškega vodnjaka za prihodnje generacije.

V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 68. obnovljeni vodnjak v 59. slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža od prodaje okolju prijaznih premazov znamk BORI, TESSAROL in IDEAL.

na vrh

VODNA JAMA VODENICA PRI MALIH IN VELIKIH SELIH

V soboto, 18. septembra, smo kljub dežju in katastrofalni vodni ujmi slovenskih rek slovesno odprli obnovljeno vodno jamo Vodenico pri Malih in Velikih Selih. Za pretežno kraško Belo krajino so bili v preteklosti na podeželju vodne jame, izviri in kali edini viri pitne vode za ljudi in živali. Danes pa so le redek ohranjen spomenik naravne in kulturne dediščine ter koristna izobraževalna in turistična točka. V 12-letnem delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, je to že 67 obnovljeni vodni vir v 58 občini. Vrednost obnove Vodenice je ob prizadevnem delu skupine vaščanov znašala okoli 4.900 evrov, od tega je Helios prispeval 1.500 evrov, ostalo občina Črnomelj in vaščani. V Beli krajini so s pomočjo Heliosovega sklada že leta 2003 obnovili vodnjak Vušivka v Bojanji vasi v občini Metlika, leta 2006 kal in vodnjak na Griču v občini Črnomelj in leta 2008 podobno vodno jamo Lipovec v občini Semič. Heliosov sklad se financira iz deleža od prodaje okolju prijaznih premazov znamk BORI, TESSAROL in IDEAL.

Slovesnost so kljub dežju, pred zbranimi sedanjimi in nekdanjimi vaščani ter gosti s programom na temo ohranjanja voda in narave odlično izpeljali učenci Osnovne šole Loka Črnomelj in njihove podružnične šole v Adlešičih. Za gostoljubje so poskrbele belokranjske žene s svojimi značilnimi dobrotami.

Vodenica je vodna jama na dnu globoke kraške vrtače, mojstrsko obzidana s kamnito kupolo. Do dna jame vodi 15 kamnitih stopnic. Voda je do globine 1 metra, prostornine do 10 kubičnih metrov vode. Predvidevajo, da je stara najmanj 150 let, ko so jo prvič obzidali s kamenjem. Iz nje so vaščani, predvsem ženske s škafi na glavi domov nosili dragoceno vodo. Poln škaf je tehtal več kot 20 kg in bil težko breme pri hoji iz strme vrtače. Vodna jama je poleti pogosto presušila, zato so vaščani še toliko bolj skrbno ravnali z vodo. Z izgradnjo vodnjakov so Vodenico prenehali uporabljati in vzdrževati. Zob časa je zrušil kamniti obok, jamo je počasi zasulo listje in zemlja.

O poteku obnove Vodenice je spregovoril vodja obnovitvenih del Alojz Novak, ki je izpostavil samo peš dostopen teren v kraški vrtači in zahtevna ročna dela pri gradnji nove kupole nad vodno jamo. Skupina osmih ljudi je ob občasni pomoči še nekaterih domačinov v treh letih v svojem prostem času opravila okoli 1030 delovnih ur in projekt ob pomoči občine Črnomelj pripeljala do uspešnega konca. Postavili so tudi smerokaze, informacijsko tablo in zagotovili parkirišče ter uredili skozi gozd dostopno pešpot. Alojz Novak je v času obnove od starejših občanov izvedel in zapisal tudi veliko zanimivosti v zvezi z dogajanjem okoli Vodenice. Zapisal je spomine žensk, ki so hodile s škafi po vodo, zgodbe o divjem možu in dobrih vilah, o obisku madžarskih vojakov, ki so hoteli z izkopom izvira, ki ga ni bilo, napolniti vodno jamo. Sama Vodenica nima vodnega izvira in je odvisna od terenskega stekanja dežja v jamsko zajetje. Na koncu je Novak sklenil, »da Vodenica v današnjem času za telesno odžejanje ne bo potrebna, gotovo pa vam bo odžejala duha ali dušo, ki potrebuje pijačo spokojnega miru, stika z naravo in bližnjo preteklostjo«.

Kot je na prireditvi povedal župan Črnomlja Andrej Fabjan, je občina Črnomelj z veseljem priskočila na pomoč prizadevnim vaščanom, ki so jo hoteli obnoviti že dalj časa. Lepo obnovljena vodna jama bo postala pomemben del kulturne in naravne dediščine vasi, občine in celotne Bele krajine. Učenci Osnovne šole Loka Črnomelj so pripravili osnutek vodne učni poti, ki bo pomembna za oživitev Vodenice in 13 drugih med seboj povezanih zgodovinskih, geografskih ter etnoloških značilnosti teh krajev. Učencem bo obnovljena Vodenica služila kot učilnica v naravi. Postala pa bo tudi del lokalne turistične ponudbe, saj se nahaja v neposredni bližini Krajinskega parka Kolpa, reka Kolpa pa je v letošnjem letu prejela laskavi naziv Evropska destinacija odličnosti.

V času klimatskih sprememb se vse bolj zavedamo pomena vode, zato se v občini Črnomelj trudijo ohranjati in obnavljati tradicionalne vodne vire še v okviru drugih projektov. Tovrstna naravna in kulturna dediščina nam služi kot spomin in opomin o skrbnem ravnanju z vodo, hkrati pa nudi življenjski prostor številnim živalskim in rastlinskim vrstam.

na vrh

 
                         VODNJAK V PILŠTANJU

Pilštanj, strnjeno naselje nad dolino, je zgodovinsko eno najpomembnejših naselij na Kozjanskem in je danes razglašeno za naselbinski kulturni spomenik. Vodnjak je postavljen na začetku starega trškega jedra, kot trg prvič omenjenega leta 1404, ki ga ob farni cerkvi sv. Mihaela na drugi strani tvorijo zgradbe z lepo ohranjeno arhitekturo 19. stoletja. Celotno naselje se nahaja v območju Kozjanskega regijskega parka in v območju Nature 2000. Vodnjak globine 8 metrov ima okrogel, s kamnom obzidan jašek in obod višine 80 cm. Zunanja lesena konstrukcija dimenzije 130x130 cm je iz macesnovega lesa pokrita z opeko. V nosilna stebra je vpeto vreteno s cehto - hrastovo posodo za dvig in nalivanje vode. Obnova je potekala po kulturno – naravo varstvenem soglasju in iz tega narejenih načrtih podjetja Grin iz Zagorja ob Savi. Kamniti del in okolico vodnjaka je uredilo podjetje Timi iz Krškega, lesene dele pa podjetnik Orač iz Šmarja pri Jelšah. Pri delu so pomagali tudi starejši vaščani in gasilci. Pri obnavljanju vodnjaka so se naknadno odločili še za ureditev podpornega zidu in premestitve hidranta. Ob odprtju tega vodnjaka so simbolno odprli tudi drugi obnovljeni vodnjak z veliko cisterno, zgrajenega leta 1940, v katerega se steka voda z okoliških streh in danes služi predvsem kot rezervni vir požarne vode in zalivanje.

Zbrane vaščane ter goste so pred vodnjakom s pravo pilštanjsko himno pozdravili ljudski pevci Pilštanjski gospodarji, kasneje citrar Ambrož in harmonikaš Nejc, ter nagovorili župan Kozjega Dušan Andrej Kocman, predstavnica Heliosa Andreja Roš, sekretar okoljskega ministrstva dr. Mitja Bricelj, vsestranski profesor in pesnik dr. Jože Lipnik in ravnateljica OŠ Lesično Irena Krajnc. Vodnjak je blagoslovil domači župnik Jože Hribernik.

Vodnjak na trgu je obnovljen v prvotni podobi in s tradicionalnimi materiali ter daje strnjenem prostoru večjo prostorsko vrednost in novo urejeno turistično znamenitost. Sicer pa na Pilštanju najdete še ostanke dveh gradov Peilenstein in Hartenstein, kip sv. Eme Krške, pranger iz 17. stoletja, 150 let staro lipo in Ajdovsko ženo – skalni osamelec, ki spada med 100 slovenskih naravnih znamenitosti in še kaj.

Osnovna šola Lesično pripravlja zasnovo vodne učne poti, ki bo povezovala vodnjake in vodne vire od Lesičnega do Kozjega, ter bo vključevala poleg vodnjaka na trgu Pilštanj tudi naravno znamenitost - izvir vode v Lurški jami v Zagorju, vodni vir Marof v Kozjem, kakor tudi leta 2004 obnovljen vodnjak v Lesičnem. Povezovalni element med njimi pa bo predstavljala reka Bistrica kot naravni linijski spomenik.

V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 66 obnovljeni vodnjak v 58 slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža od prodaje okolju prijaznih premazov znamk BORI, TESSAROL in IDEAL.

na vrh
 

       VODNJAK AJDOVEC V VASI DOLNJI AJDOVEC

V vasi Dolnji Ajdovec na Ajdovški planoti v Suhi Krajini smo v sklopu Trških dni predali namenu obnovljeni vaški vodnjak Ajdovec. Z obnovo želijo 90 letni vodnjak koristno oživiti, saj vodovoda na Ajdovcu še danes ni. Vaščani vedo, kako dragocena je voda, zato bo vodnjak postal pomemben rezervni vir tako pitne kot tudi požarne vode. Občina Žužemberk pa bo z obnovo pridobila urejeno turistično ter kulturno znamenitost. V okviru 12-letnega delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, je to že 65 obnovljeni vodnjak v 58 slovenski občini. Vrednost obnove vodnjaka in ureditve dovodnih cevi je znašala okoli 3.900 evrov, del tega je prispeval tudi Helios.

Program prireditev Trški dnevi se je na Ajdovcu začel že v dvorani gasilskega društva PGD Ajdovec, kjer so odprli potujočo razstavo Simona Udvanca, nosilca projekta 'Mreža regionalnih muzejev na prostem Dolenjske in Bele krajine'. Gre za predstavitev najzanimivejših etnoloških ostankov ljudske arhitekture s prikazom nekdanjega načina življenja v 14 občinah celotne Dolenjske in Bele krajine. Na kasnejši otvoritvi vodnjaka so se pred številnimi zbranimi vaščani v krajšem kulturnem programu na temo vode predstavili učenci Podružnične šole Ajdovec. Zbrane so nagovorili in jim predstavili svoje poglede na obnovo vodnjaka župan Žužemberka Franc Škufca, Andreja Roš iz Heliosa in dr. Irena Rejec Brancelj iz okoljskega ministrstva.

Ajdovška planota je zakrasela razgibana planota na vzhodnem obrobju Suhe Krajine, nad levo stranjo reke Krke, obkrožena z gozdovi in nekaj vasmi ter brez talnih vodnih izvirov. Vas Ajdovec na 435 metrov nadmorske višine je oskrbno središče in križišče poti, sestavljata ga vasi, Dolnji in Gornji Ajdovec, ki se ravno v bližini vodnjaka skoraj stikata. Pobudo za obnovo vodnjaka so občini Žužemberk pred leti dali krajani sami in včeraj otvoritev tudi dočakali. Prav tako že dolgo pričakujejo projekt za izgradnjo vodovoda, ki bo rešil mnoge težave z vodno oskrbo.

Danes redek primer vodnjaka z obnovljeno ročno črpalko leži pod obnovljeno farno cerkvijo sv. Trojice. Je okrogle oblike, premera 5 m in globine 5 m. Notranji del vodnjaka je zidan iz kamna in ometan. V sredini je podstavek obdan s kamni, na katerem je pritrjena železna ročna črpalka, zajetje pa je prekrito z zemljo. Vodnjak so pričeli graditi 3. februarja 1932 za potrebe vaščanov. Po 2. sv. vojni so vaščani pričeli z gradnjo manjših individualnih vodnjakov za oskrbo s kapnico, s tem pa je vodnjak začel izgubljati pomen, še posebno po letu 1960. Sedaj se v vodnjak steka deževnica, ki je speljana s strehe bližnje farne cerkve. Zajetje vodnjaka je veliko okoli 110 m3. Obnovljen vodnjak bo nova turistična točka in pomeni tudi nov začetek, saj so vaščani zainteresirani, da si postavijo še klopi in informativno tablo. Na žalost pa so po vaseh na planoti stare luže in kali za napajanje živine že zapuščeni ali uničeni.
 

Na Ajdovcu je zanimiva za ogled farna cerkev sv. Trojice, ponujajo se možnosti kolesarjenja, sprehodov po kraški pokrajini, v bližini je tudi turistični dom Frata, vinska gorica Boršt, dom konjerejcev in lovski dom na Plešivici nad Dvorom. Skozi kraj vodi Trdinova pohodna pot, pa pot Ljubljana-Zagreb ter tudi Mreže tematskih poti Dolenjske in Bele krajine. V vasi so zelo aktivni gasilci, v zadnjem času tudi društvo podeželske mladine in kmečkih žena.

Obnovo vodnjaka, ki se je pričela maja, so ob finančni podpori Občine Žužemberk in Heliosovega sklada izpeljali, prostovoljno gasilsko društvo Ajdovec, ključavničar Jože Zupančič, kmet Niko Legan, zidar Franci Mavsar, gasilci in drugi vaščani. V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 65 obnovljeni vodnjak v 58 slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža sredstev od prodaje okolju prijaznih premazov znamk BORI, TESSAROL in IDEAL.

na vrh

  FAROVŠKI VODNJAK V SVETEM JURIJU (ROGAŠOVCI)

V Svetem Juriju v občini Rogašovci smo, v sklopu praznovanja 11. občinskega praznika, ob otvoritvi novozgrajenega pločnika in kolesarske steze, odprli še obnovljeni Farovški vodnjak pod cerkvijo sv. Jurija. V okviru 12-letnega delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, je to že 64 obnovljeni vodnjak v 57 slovenski občini, v Prekmurju pa že 10 obnovljeni vodni vir v 9 občinah. Uspešno sodelovanje občine, turističnega društva Rogašovci in osnovne šole Sveti Jurij se kaže tudi v pripravi vodne učne poti Ledava, ki jo bodo razširili z novimi oglednimi točkami in ustrezno promocijo.
Farovški vodnjak je tipičen prostostoječi vodnjak in se nahaja v Svetem Juriju v občini Rogašovci, ki je del trodeželnega Krajinskega parka Goričko. Obkrožen je s stavbo župnišča cerkve sv. Jurija, športno - rekreacijskim centrom, OŠ Sveti Jurij in čebelnjakom bližnje osnovne šole. Globok je 21 metrov, povprečni vodostaj je okoli 16 metrov. Notranji del vodnjaka je zidan s kamnom, nad zemljo pa je včasih bila lesena konstrukcija z vretenom in kolesom za lažje dvigovanje vode. Po nekdanjem izgledu so vodnjak rekonstruirali domači tesarski in zidarski mojstri. Ves zgornji del nad kamnitim zidanim obodom je obdan z leseno letveno konstrukcijo in vratci ter pokrit z dvokapno opečnato streho. Kot zanimivost lahko vidite, da je zunanji del zidan z apnenčastim kamnom nekdanjega Panonskega morja. Za lažje točenje vode v vedro ali vrč je montirano leseno korito z iztokom.
Farovški vodnjak so obnovili, da bi spet služil svojemu namenu tako kot pred več kot 50 leti. Po pričevanju 80-letnega občana, je o vodnjaku govoril že njegov oče, zato smatrajo, da je vodnjak star več kot 100 let. Starejši občani se še spominjajo zanimivih zgodb in prigod okoli vodnjaka, po končanih kmečkih opravilih ali po nedeljski maši. Včasih je služil predvsem za potrebe župnišča ali »farofa«, za zalivanje vrtnin in mimoidočim za oskrbo s čisto pitno vodo. Zdaj pa bo služil kot vir pitne vode in za potrebe zalivanja bližnjega travnatega igrišča športnega centra.


Obnovljeni vodnjak bo tudi ena izmed vsebinskih točk nastajajočega projekta vodne učne poti Ledava, ki jo pripravljata OŠ Sveti Jurij in TD Rogašovci in bo poleg naravnih lepot vključevala še turistične in kulturne znamenitosti (rastišče vrb, fosilni ostanki lupin morskih polžev in školjk v apnencu nekdanjega Panonskega morja, slatinski vrelec v Nuskovi, sadjarstvo s poudarkom na avtohtonih starih vrstah sortah sadja, cerkev Sv. Jurija in druge točke).

Kot je sporočil župan občine Rogašovci Edvard Mihalič, se v občini zavedajo pomena ohranjanja narave, saj je prihodnost krajev na Goričkem močno povezana z razvojem takšnega turizma, ki izvira iz naravnih danosti čudovite krajine. V ta namen je občina že v preteklih letih zgradila brunarico na Serdiškem bregu (416 m/nm), razgledni stolp na najvišjem vrhu Prekmurja – Sotinski breg 418 m/nm in uredila v okviru projekta Oaza zdravja Vrbovo pot. Obnovljeni Farovški vodnjak bo skupaj s šolskim čebelnjakom vključen v novo ureditev Trga sv. Jurija. Ob vodnjaku bo parkirišče in počivališče, kjer bo možno popiti požirek vode, posedeti ali nadaljevati pot po Vodni učni poti Ledava, ki je v pripravi. V okviru te poti bi v naslednjem obdobju radi uredili še mlako v Večeslavcih, počivališče pri mostu čez Ledavo in pešpot do otočka v Ledavi.
na vrh

VODNJAK V VASI PREŽIGAL (SLOVENSKE KONJICE)