VODNJAK NA OSREDNJEM TRGU V VAČAH (LITIJA)
Vače, 1. december 2008 – Ob nedeljskem Andrejevem sejmu smo, kljub muhastemu vremenu, ob prisotnosti številnih domačinov, slovesno odprli obnovljen vodnjak na osrednjem trgu na Vačah – V letošnjem izboru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, je vodnjak v občini Litija s 38.000 evri vredno investicijo finančno najtežji – Obnovljen vodnjak je osnova za nadaljnjo celostno ureditev vaškega trga in je pomembna turistična točka lokalne vodne učne poti Vače – Ob otvoritvi vodnjaka odprli tudi prenovljeno vaško tehtnico, ki je zaščiten tehnični spomenik – Občina Litija je 52. slovenska občina, v kateri stoji 58. obnovljeni vodni vir, kot rezultat 10-letnega partnerskega sodelovanja med Heliosom in Ministrstvom za okolje in prostor.
Vodnjak stoji na osrednjem trgu Vač, v središču ambienta, ki ga ustvarjajo osrednja trška poslopja in župnijska cerkev sv. Andreja. S celostno ureditvijo trga in sedanjo obnovo cerkve bo trg vaški biser, ki si ga Vače s svojim zgodovinskim pomenom tudi zaslužijo.
Pomanjkanje vode so Vačani odpravili šele leta 1878, ko je novi župnik Tavčar, zaznal stisko svojih faranov in jim pokazal mesto, kje morajo kopati. Zagnani vaščani so potem kopali v živo skalo, 32 metrov globoko s premerom 3 metrov in bili dolga leta nadvse ponosni, ker imajo vodnjak, ki je izsekan iz enega kosa skale. Ob njem so se dogajali številni in vsi pomembni družabni dogodki. Do leta 1947 je bil vodnjak edini vodni vir na Vačah. Z ureditvijo vodovoda pa je vodnjak na trgu izgubil svoj nekdanji pomen in začel hitro propadati od znotraj in zunaj. Po obliki sodi vodnjak v skupino baročnih kamnitih vodnjakov, ki so značilni za področje Krasa in so bili v 19. stoletju izraz blagostanja manjših slovenskih trgov in mest.
Vsebinsko zahteven in s tem drag program konzervatorsko – restavratorskih del in načrt rekonstrukcije vodnjaka in tlakovanja za vodnjak na osrednjem vaškem trgu je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenje že pred leti. K začetku realizacije projekta obnove je pripomogel tudi izjemno obsežen in kvaliteten projekt Vodne učne poti na Vačah, ki ga je izdelala podružnična šola Vače. Zato se je Občina Litija letos prijavila na razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in s projektom Vaški vodnjak uspela pridobiti del sredstev za obnovo vodnjaka. Večji del finančnih sredstev je Občina Litija zagotovila s prerazporeditvami sredstev v občinskem proračunu za leto 2008.
Izvedbo obnove vodnjaka so zaupali priznanemu restavratorskemu podjetju Gnom d.o.o., ki so mu bila dana v izvedbo vsa potrebna dela za celovito sanacijo. Tako je obsežna obnova zajemala demontažo celotne krone vodnjaka in očiščenje notranjosti, izdelavo polomljenih in manjkajočih kamnitih elementov, konservatorski poseg na ohranjenih kamnitih elementih, rekonstrukcija kamnite posode in pipe litoželezne črpalke, izdelavo novega masivnega hrastovega pokrova, ponovna sestava desetih kamnitih delov oboda vodnjaka, izdelava osmerokotnega kamnitega podesta tlakovanega s savskimi prodniki. Za zaščito vodnjaka so namestili varovalne robnike s kovinskimi stebriči.
Vrednost obnovitvenih del je znašala več kot 38.000 evrov, od katerih je Helios prispeval 6.000 evrov oz. več kot 15 odstotkov celotne investicije.
Sicer pa je vodnjak na Vačah nedaleč stran od geometričnega središča Slovenije GEOSS ter ostalih znamenitosti, ki jih ponujajo Vače z okolico (župnijska cerkev sv. Andreja, vaška tehtnica, fosilna morska obala idr.), zato bo njegova ureditev predstavljala velik dodatek k turistični ponudbi kraja, ki ga že sedaj letno obišče 350 avtobusov šolskih ekskurzij.
Učenci podružnične šole Vače se s svojo zasnovo dodelane vodne učne poti Vače potegujejo za nagrado Heliosovega sklada. V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga leta 1998 ustanovila Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 58. obnovljeni vodni vir v 52 slovenski občini. Heliosov sklad se financira iz deleža sredstev od prodaje njihovih okolju prijaznih izdelkov.
na vrh
|
|
VAŠKI VODNJAK V LIPOVCIH (BELTINCI)
Beltinci, 24. november 2008 – Včeraj smo v Lipovcih pred Vaškim domom ob prisotnosti številnih domačinov slovesno zaključili obnovo starega vodnjaka. Obnova je potekala v okviru sodelovanja v projektu obnove slovenskih krajevnih vodnjakov, ki jo izvaja Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda ob podpori Ministrstva za okolje in prostor. Vrednost obnovitvenih del je znašala 4.400 evrov. Vaški vodnjak bo tudi izhodiščna točka na načrtovani vodni učni poti Lipovci, ki bo povezovala naravne in kulturne znamenitosti kraja. Skrbnik vodnjaka bo Turistično društvo Lipovci. To je že 57. obnovljeni vodnjak v 51. slovenski občini v okviru Heliosovega sklada.
Projekt obnove vaškega vodnjaka v Lipovcih vsebuje celostno ureditev obstoječega vodnega vira, vzpostavitev nove vodne učne poti ter promocijo zdrave in čiste pitne vode. Obnovljeni vodnjak pred vaškim domom v Lipovcih je v preteklosti imel pomembno vlogo. Svojo primarno funkcijo je vodnjak opravljal od leta 1890 do 1978, ko je prenehalo delovanje osnovne šole v Lipovcih, v zgradbi današnjega vaškega doma. Tudi njegova podoba se je skozi čas spreminjala. Ogrodje vodnjaka je bilo leseno in kamnito, pokrit je bil z doma izdelano strešno opečno kritino – domačim črejpom, v zadnjem obdobju pa je imel kovinsko črpalko.
Namen obnove in oživitve vaškega vodnjaka v Lipovcih je ozaveščanje lokalnega prebivalstva in širše javnosti o pomenu pitne vode, vzpodbujanje zdravega življenjskega sloga s poudarkom na varovanju okolja in vzpostavitev vodne učne poti Lipovci, ki jo bodo pripravili do 22. aprila 2009 ob praznovanju svetovnega dneva zemlje.
Obnovljeni vodnjak bo tako ponovno služil za druženje domačinov, kot postojanka za oddih turistom, kolesarjem in naključnim popotnikom, hkrati bo predstavljal kot začetna in končna točka pomembno vsebino na vodni učni poti. Že vrsto let pa služi lipovski vodnjak Ministrstvu za okolje in prostor za izvajanje monitoringa - spremljanja vodostaja. Za dobro stanje vodnjaka v bodoče, je skrbništvo nad njim prevzelo Turistično društvo Lipovci s predsednikom Janko Bezjakom.
Obnovljeni vodnjak je izdelal domači mojster - mizar Franc Maučec. Pred samo postavitvijo vodnjaka so člani PGD Lipovci in domači izvajalci del, vodnjak poglobili za 3 metre in vstavili 5 novih betonskih cevi. Globina vodnjaka znaša tako 7 metrov in vsebuje skupaj 7 betonskih cevi. Voda v vodnjaku je do višine treh metrov in bo po krajšem času tudi pitna.
Celotna izvedba projekta obnove vodnjaka je stala skupno 4.400 evrov. Projektne aktivnosti so vsebovale: izdelava vodnjaka, čiščenje vodnjaka in poglobitev dna, izvedba delavnice, analiza vode, izdaja promocijske zloženke, organizacija prireditve ob odprtju vodnjaka. Heliosov sklad je obnovo vodnjaka sofinanciral v višini 2.000 evrov, krajevna skupnost Lipovci v višini 1.100 evrov in Občina Beltinci v višini 1.100 evrov.
Pri pripravi projekta in njegovem izvajanju so sodelovali: krajevna skupnost Lipovci s krajevnimi društvi, Zavod za turizem in kulturo Beltinci, Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, OŠ Beltinci in Občina Beltinc.
V okviru Heliosovega sklada, ki sta ga ustanovila poslovni sistem Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, je to že 57. obnovljeni vodnjak v 51. slovenski občini. Do sedaj so bile v Prekmurju deležne finančne podpore s strani Heliosovega sklada naslednje občine (7): Šalovci, Gornji Petrovci, Dobrovnik, Kuzma, Cankova, Moravske Toplice (2x) in Hodoš. Heliosov sklad se financira iz deleža prodaje Heliosovih okolju prijaznih premazov znamk BORI, TESSAROL in IDEAL.
na vrh
|
| |
|
|
VODNI IZVIR Z BETONSKIMI KORITI V NASELJU KORENO (LUKOVICA)
Lukovica, 17. november 2008 – Odprtje 56. prenovljenega vodnega vira v vasi Koreno v občini Lukovica – Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda niza obnove slovenskih krajevnih vodnjakov – Korita zaznamuje večja etnološka vrednost – Tudi v današnjem času ob pomanjkanju vode koristen vir čiste pitne vode – Občina Lukovica jubilejna 50. občina z obnovljenim vodnim virom.
V občini Lukovica, natančneje v vasi Koreno so v petek popoldan tudi uradno z otvoritvijo opozorili na pomembno prenovo vaških korit. Ob tej priložnosti so se zbrali številni vaščani in gostje, ter ob odličnem organiziranem programu otrok in kulturne skupine vsi lepo družili. Korita v spodnjem delu vasi predstavljajo že desetletja vir pitne vode. Čeprav so leta 1969 dobili vodovod, na korita niso pozabili, še posebej ne v sušnih obdobjih, ko voda v njih ni nikoli presahnila. Že nekaj let so domačini snovali načrte za njihovo obnovo, vendar jih je pospešila lastnica zemljišča in korit gospa Lidija Žuran, zato so se letos prijavili na razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in uspeli tako pridobiti del potrebnih finančnih sredstev in zagon za obnovo.
Vodni izvir z betonskimi koriti ima izjemno etnološko vrednost zaradi svoje starosti in oblike korit. V svoji prvotni obliki se je ohranil vse do danes. Od pojava vodovoda v vasi je začel propadati, prav tako tudi njegova okolica. Za domačine je neprecenljiva vrednost, saj niti v najbolj sušnih obdobjih ne presahne in ga tudi stalno uporabljajo. Po besedah lastnice korit Lidije Žuran, se je obnova korit pričela v začetku oktobra, ko so režijski delavci občine Lukovica odstranili stara korita, sledila so obnovitvena dela Zidarstva Stane Kavaš in izdelava novega identičnega korita ter ureditev njihove okolice in zaključkov kamnitega opornega zidu v izvedbi Žurbi team d.o.o. Nad obnovo so bili najbolj navdušeni starejši vaščani, ki se še spominjajo pomena tega korita.
Občina Lukovica je v enajstem letu delovanju Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda jubilejna 50. občina v Sloveniji, ki se ponaša z obnovljenih vodnim virom. Ministrstvo za okolje in prostor že od same ustanovitve sklada v letu 1998 s svojimi strokovnimi službami podpira in sodeluje pri obnovi te pomembne slovenske kulturne in naravne dediščine.
Helios je od ustanovitve sklada v obnovo 56 vodnih virov v Sloveniji vložil že znatna sredstva. Voda je njihov poslovni in razvojni izziv prihodnosti, saj so premazi na vodni osnovi cilji širše evropske okoljske politike. V sled tega tudi namenjajo del sredstev od prodaje njihovih okolju prijaznih izdelkov v Heliosov sklad.
Učenci podružnične šole Krašnja so ob otvoritvi predstavili tudi projektno nalogo Vodne učne poti, ki so jo poimenovali«O vodi – vodna učna pot« in vključuje oživitev korit.
Obnova korit je stala 2.200 evrov, od tega je Helios prispeval 1.000 evrov, po 600 evrov pa občina Lukovica in lastnica korit Lidija Žuran.
na vrh
|
|
VODNJAK V RIHTAROVCIH (RADENCI)
Radenci, 8. november 2008 – Včeraj opoldne kljub rahlemu dežju slovesno odprli obnovljeni vaški vodnjak v središču Rihtarovcev v občini Radenci – 55. obnovljen vodnjak v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda – Leta 1999 Helios in Ministrstvo za okolje in prostor začela z obnavljanjem krajevnih vodnjakov v raznih pojavnih oblikah vodnih virov – Rihtarovci so 49. kraj v Sloveniji, kjer je bil obnovljen vodni vir s finančno pomočjo Heliosa in strokovno podporo Ministrstva za okolje in prostor - Po blagoslovu župnika Janka Ivančiča, so najstarejši vaščanki Tereziji Mauko v dejanje otvoritve natočili prvi kozarec, s katerim je zbranim ponosno nazdravila.
V Rihtarovcih v občini Radenci so včeraj opoldne s krajšim kulturnim programom učencev OŠ Radenci in ob prisotnosti številnih domačinov in gostov odprli popolnoma obnovljen vaški vodnjak. Občina Radenci se je letos spomladi prijavila na razpis za dodelitev finančnih sredstev, ki ga že deseto leto pripravljata domžalski Helios in Ministrstvo za okolje in prostor v okviru akcije ohranjanja čistih slovenskih voda. Vaški vodnjak v Rihtarovcih je prepričal izborno strokovno komisijo in obnova je kmalu lahko stekla.
Vodnjak se nahaja na osrednjem vaškem prostoru, v manjšem parku ob kapelici s klopmi v bližini glavne cesti Radenci – Ljutomer. Od središča Radencev je oddaljen dva kilometra. Je značilen štajerski vodnjak, zgradili so ga pred več kot sto leti in ga takrat opremili z velikim lesenim kolesom in lesenim gredljem na katerega se je navijala nosilna vrv z menjajoče se dvigajočima lesenima vedroma. Obdan je s tradicionalno leseno konstrukcijo, streha je iz opečne kritine. Leži na do 8 metrov debeli plasti ilovice, ki podtalnico varuje pred onesnaženjem s površja in je globok 13 metrov. Notranjost vodnjaka je bila prvotno obzidana s peščenjakom, katerega so pri obnovi zamenjali betonski kanali premera 120 cm. Nekatere dele so posodobili, a v osnovi je ostal kopija propadajočega vodnjaka. Za lažjo točenje vode so dodali potopno črpalko s pipo, ter izvornim kamnitim koritom. Vaščani so ga uporabljali vse do izgradnje vaškega vodovoda Voda v vodnjaku je v fazi samoočiščevanja in ta trenutek še ni čisto primerna za pitje.
Mimo vaškega vodnjaka gre tudi priljubljena sprehajalna pot gostov bližnjih term Radenci, zanimiv bo tudi za več tisoč vsakoletnih planinskih pohodnikov okviru »Maratona treh src«. Vodnjak je hkrati vključen tudi v idejno zasnovo lokalne vodne učne poti «K stűdenci«, ki so jo pripravili učenci OŠ Radenci in bili s strani Heliosovega sklada zanjo tudi denarno nagrajeni. Učenci, aktivni pri projektu si prizadevajo, da bi spomladi ta pot tudi resnično zaživela. Postal pa je tudi učna točka projekta vodni EKO sistem, ki ga pripravljajo učenci domače osnovne šole.
Obnovitvena dela na vodnjaku so trajala od avgusta do oktobra in so jih opravila, tudi kot donacijo, domača podjetja in podjetniki in seveda prostovoljno aktivnih vaščanov. Pri delih so sodelovali Viktor Zamuda, Emil Šmid, brata Misja, Gradbeništvo Branko Weindorfer, Anton Kotnjek s.p., SGP Pomgrad, Tondach Slovenija d.o.o., Radenska d.d. in Mizarstvo Boštjan Nedog s.p.. Vrednost obnovitvenih del je ocenjena na 6.000 evrov, od tega je občina Radenci primaknila 4.000 evrov, ostalo pa Helios preko Heliosovega sklada.
V sosednji občini Gornja Radgona so ob pomoči Heliosa leta 2003 obnovili Slatinski vrelec v Ivanjševcih, v občini Sv. Jurij ob Ščavnici pa leta 2005 Šolski vodnjak na Stari Gori.
na vrh
|
| |
|
|
VODNA JAMA V BREZJAH PRI VINJEM VRHU (SEMIČ)
Semič, 27. oktober 2008 - Minuli vikend smo v Semiču v Beli Krajini, tudi v okviru občinskega praznika, svečano odprli prenovljeno Vodno jamo Lipovski studenec – Vodni vir obnovljen v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda – Intenzivna obnova trajala mesec dni – Ocenjena vrednost obnove je 12.000 evrov, Helios prispeval 2.000 evrov.
V enajstem letu delovanja Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je Vodna jama Lipovski studenec že 54 vodni vir v 48 slovenski občini, ki so ga obnovili v okviru projekta Obnova slovenskih krajevnih vodnjakov. Dinamika obnove vodnjakov po vsej Sloveniji se tudi letos nadaljuje z enakim ritmom kot minula leta. Osem vodnih virov v sedmih občinah bo letos prejelo 17.000 evrov. Poseben izobraževalni namen ima tudi razpis za zasnove izbranih štirih vodnih učnih poti, s katerimi tekmujejo prijavljene osnovne šole za denarno nagrado 1.050 evrov. Razpoložljiva sredstva razdelijo vsako leto na javnem razpisu Heliosa, ki izide ob svetovnem dnevu voda, 22. marcu. Pri projektu Ministrstvo za okolje in prostor s svojimi strokovnimi službami občinam nudi strokovno pomoč, včasih tudi z vidika ohranjanja kulturne dediščine, zelo zahtevnih projektov.
V Semiču so letos s svojo prijavo na Heliosov sklad prepričali strokovno komisijo in uspeli. Vodna jama leži v vrtači v bližini naselja Lipovec. Celotna Bela Krajina leži na kraškem področju. Ponekod je voda globoko pod površjem, drugod pa blizu površja, odvisno od tega, kje leže nepropustne zemeljske plasti. Na površje pride v vrtačah v obliki izvirov oz. vodnih jam, kakršne so značilne za Belo Krajino. Po pričevanju starejših ljudi so vaščani omenjeno vodno jamo stoletja uporabljali za pitje, pranje, napajanje živine, kot tudi v manjši meri za namakanje bližnjih polj. Po zgraditvi javnega vodovoda je izgubila svoj pomen in od takrat naprej kljub zavarovanju kot hidrološka naravna vrednota nezadržno propadala. Pobudo občini za njeno obnovo je dala družina Majerle z vaščani, ki so tudi aktivno sodelovali pri njeni obnovi in bodo v bodoče skrbeli za njeno oživljanje.
Zunanji del vodne jame je po obnovi skrbno obzidan z naravnim kamnom, je okrogle oblike, premera 4 metrov. V jamo so do vode speljane kamnite stopnice skozi obokano vhodno odprtino. Po dvojni izpraznitvi vode in usedlin so s pomočjo gasilcev ugotovili, da volumen vodnega zajetja znaša do 15 kubičnih metrov, kar je vse, glede na vidno obliko, zelo presenetilo. S postavitvijo klopi ob vodni jami in zunanjo celostno ureditvijo okolice ter namestitvijo informativne table bo prostor lahko služil kot počivališče na Kraški učni poti in kraj sprostitve v naravnem okolju.
Obnovljena vodna jama Lipovski studenec bo nova učna točka že urejene Kraške učne poti od Lebice do Krupe, ki vodi po plitvem Krasu v zaledju reke Krupe ter ob sami reki. Predrti kraški svet s številnimi vrtačami, manjšimi izviri, reko Krupo, kamnitimi gmajnami ter drugimi značilnostmi je izjemno pestra učilnica v naravi. Na poti so posebnost tri manjše kraške jame: vodna kraška jama Lebica, Malikovec in Judovska hiša, ki je edina potrjena paleolitska jamska postaja v Beli Krajini. Plitvost kraškega sveta potrjujeta tudi nekaj metrov globoka vrtača Vodenica s stalnim izvirom in udorna jama Medvednica. Glavna naravna znamenitost učne poti je Krupa, ki prihaja na dan v slikovitem kraškem izviru izpod 30 m navpične skalne stene. Z obnovljeno vodno jamo bodo pohodniki na 4 ure dolgi Kraški učni poti dobili nov vpogled v trajnostno rabo vode, kot enega izmed najpomembnejših naravnih virov in se tudi seznanili s tem, kako so krajani včasih uporabljali tovrstne vodne jame, kot vir preživetja.
Obnova Vodne jame Lipovec vključno s prostovoljnim delom vaščanov je ocenjena na 12.000 evrov, Heliosov sklad je prispeval 2.000 evrov. Sredstva za obnovo vodnjakov in ostalih vodnih virov se zbirajo v skladu od deleža prodaje okolju prijaznih Heliosovih premazov.
V Beli Krajini so s pomočjo Heliosovega sklada že leta 2006 uspešno obnovili in oživeli Kal in vodnjak na Griču v občini Črnomelj. Letos na otvoritev še čakajo vodnjaki v občinah Radenci, Lukovica, Beltinci, Litija in Hrpelje – Kozina.
na vrh
|
|
VODNJAK V HODOŠU (HODOŠ)
Letošnja akcija Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda od petka bogatejša še za en vodnjak – Opoldan se je odvila otvoritev obnovljenega vodnjaka v občini Hodoš – V devetem letu akcije se številka obnovljenih vodnjakov bliža petdesetim.
Letošnja akcija obnove slovenskih krajevnih vodnjakov, ki jo vodita skupina Helios in Ministrstvo za okolje in prostor je te dni zelo dejavna. Pred tednom dni smo slovesno odprli obnovljen izvir Dicove vode iz leta 1916 v Klavžah, v občini Tolmin, v petek v dopoldanskih urah vodnjak na Hodošu na Goričkem, v popoldanskih pa vaški vodnjak v Kokošnjah v občini Domžale.
Vodnjak na Hodošu se nahaja ob cesti, ki vodi do Hodoškega jezera, bogatega habitata, ter ima za okoliške ljudi pomembno zgodovino. Po pričevanju domačinov je star že poldrugo stoletje in je bil eden redkih vodnjakov z dobro in stalno vodo. Vodnjak okrogle oblike je obzidan z navadno opeko, globok 6 metrov, zanimivo leseno ogrodje, pa mu omogoča dvig vode »na poteg«. V preteklosti je služil domačinom Zgornjega Hodoša, po vodo pa so hodili tudi vojaki iz bližnjih vojašnic. Obnovljen vodnjak bo sedaj dopolnjeval naravno in kulturno dediščino tega območja, ki je združena v čezmejnem Interreg projektu Slovenije in Madžarske poimenovanem »Cesta stražarjev«, ki se je ravno v petek zaključil s predstavitveno delavnico v Hodoškem kulturnem domu.
»Po večletnih prizadevanjih in prijavah na razpis smo v letošnjem letu le uspeli pridobiti del sredstev za obnovo vodnjaka. Voda je v naših krajih še posebno cenjena dobrina in obnovljen vodnjak je sedaj nov in kakovosten vir čiste pitne vode namenjen tako domačinom kot številnim turistom, predvsem kolesarjem«, je ob otvoritvi 47. vodnjaka Heliosovega sklada povedal Ludvik Orban, župan občine Hodoš.
Naslednji vodnjak, ki se mu bliža otvoritev, se nahaja v občini Podvelka. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda bo v letošnjem letu obnovi sedmih vodnjakov namenil sedemnajst tisoč evrov, nekaj čez štiri tisoč pa šolarjem za raziskovalne naloge o vodnih učnih poteh. Sklad se financira iz deleža prodaje Heliosovih okolju prijaznih premazov.
na vrh
|
| |
|
|
SPODNJI IN ZGORNJI VODNJAK V VUHREDU (RADLJE OB DRAVI)
Vuhred, 6. oktober 2008 - V okviru prireditev ob 600. obletnici prve omembe kraja smo v Vuhredu ob številni prisotnosti domačinov in povabljenih gostov včeraj slovesno predali namenu novo Vodno učno pot Vuhreščica s pešpotjo in dve obnovljeni vaški koriti. Prireditvi so s kulturnim programom obogatile skupine domačih kulturnih društev in otroci podružnične osnovne šole v Vuhredu.
Obnova korit je del projekta, ki je bil v okviru letošnjega razpisa Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda izbran za sofinanciranje v višini 2000 evrov. Najmanj toliko je k obnovi prispevala tudi Občina Radlje ob Dravi, ki se je na razpis Heliosovega sklada prijavila na pobudo Krajevne skupnosti (KS) Vuhred. Obnova je potekala minulo poletje, pri njej pa so s pogodbenim partnerjem, podjetjem Koroški zidar, sodelovali domačini s številnimi prostovoljnimi urami dela.
Obnovljeni koriti, ki se nahajata v središču vasi, predstavljata pomembno dediščino kmečkega življenja. V preteklosti, pred izgradnjo javnega vodovoda, so se ob koritih zbirali krajani, se odžejali, zajemali vodo za potrebe gospodinjstev, perice so prale perilo, voda je služila za napajanje živine, ki se je pasla na okoliških pašnikih. Zgornje korito je bilo zgrajeno v času Kraljevine Jugoslavije, spodnje Trunkovo pa v času II. svetovne vojne. Obe sta bili že potrebni obnove, zato se je KS Vuhred odločila, da obnovo izvede v letu, ko kraj praznuje 600. obletnico prve omembe in s tem uredi tudi njeno okolico. Ker voda v koritih ni redno preverjena, so pri Trunkovem koritu za mimoidoče dodali pipo s pitno vodo iz javnega vodovoda.
Kot je na otvoritvi obnovljenih korit izpostavila sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor mag. Nevenka Colnarič, bodo obnovljena korita in nova vodna učna pot dodatno pripomogle k ohranitvi pestrosti vodnega sveta potoka Vuhreščica z okolico in dosegle svoj širši namen z aktivnim partnerstvom med lokalno skupnostjo, izobraževalnimi ustanovami, gospodarstvom in državo. Ob tem je izpostavila pomembnost zavedanja upravljanja z vodnimi viri, ki obsega varovanje, rabo in urejanje voda.
Projekt obnove korit je bil namreč na razpisu Heliosovega sklada uspešen letos tudi zato, ker je vključeval idejno zasnovo nove vodne učne poti, ki sta jo pripravili upokojena učiteljica Frida Mravljak in sedanja vodja Osnovne šole Vuhred Simona Ternik. KS Vuhred je k sodelovanju pri ureditvi vodne učne poti povabila profesorico dr. Ano Vovk Korže in Vesno Jurač s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Vodna učna pot Vuhreščica je bila postavljena po zgledu podobne vodne učne poti, ki so jo med leti 2005 in 2007 uredili v sosednjem kraju Dobrava, na levem bregu reke Drave. Tako se danes obe poti tematsko povezujeta in prehajata ena v drugo. Nova vodna učna pot vključuje obnovljeni vaški koriti, ledenico, štepih, malo hidroelektrarno in druge naravno- in družbenogeografske danosti bližnjega in daljnega območja potoka Vuhreščica. Na poti je postavljenih deset informativnih tabel, ena med njimi nakazuje Pešpot Vuhreščica, ki se nadaljuje v okolici Vuhreda. Vodno učno pot dopolnjuje izdana zloženka in promocijska spletna stran, ki je v pripravi. Namenjena je vsem, ki imajo odgovoren odnos do narave in čistega okolja ter šolarjem kot tematska učilnica v naravi.
na vrh
|
|
MATIČKOVA ŠTERNA V MENGŠU (MENGEŠ)
Mengeš, 4. april 2008 – Matičkova šterna v občini Mengeš obnovljena in tudi uradno odprta – Zapisi o vodnjaku segajo v leto 1825 – Šterna obnovljena v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda – V desetih letih obnovljeno že 51 vodnjakov v 46 slovenskih občinah.
Danes so na svečanosti v Mengšu ob prisotnosti domačinov in gostov tudi uradno odprli prenovljeno Matičkovo šterno. Vodnjak ali šterna, kot ga imenujejo domačini v teh krajih je prve zapise beležil že v letu 1825, saj ga takratne katastrske karte označujejo kot vodni vir. V letu 1898 so mu dodali skrbno in iz ihanskega apnenca izklesan obod. Njegova gradnja je tipična za te kraje, velja pa poudariti, da je bil namenjen tako domačinom kot mimoidočim. Zaradi njegove lege je še danes priljubljeno zbirališče mladine.
Občina Mengeš se je v lanskem letu prijavila na razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Matičkova šterna je bila ob še šestih ostalih vodnjakih v letu 2007 deležna finančne podpore sklada. Obnove so se lotili strokovno, saj je vsa dela koordiniral Mestni muzej občine Mengeš. Vodnjak so očistili, nekoliko poglobili do globine 15 metrov, dopolnili manjkajoče elemente, uredili črpališče in uredili okolico. Iz vodnjaka bo po besedah izvajalcev obnove moč »nažagati vodo« tudi v zimskem času.
Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda, pred desetimi leti sta ga ustanovila Ministrstvo za okolje in prostor in Helios, bo tudi v prihodnjih letih podpiral obnovo krajevnih vodnjakov. Dogovor o partnerstvu sta konec marca podpisala minister za okolje in prostor Janez Podobnik in predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec. V letu 2008 bo na voljo nekaj čez 21.200 evrov sredstev za obnovo vodnjakov in nagrade za zasnove vodnih učnih poti.
Akcija, ki jo že deset let vodita Helios in MOP je postala zanimiva tudi za evropski prostor, saj jo bodo še pred koncem slovenskega predsedovanja predstavili tudi v evropskem parlamentu.
na vrh
|
| |
|
|
IZVIRNA MLAKA NA MAKOTERJEVEM BREGU V SELU (MORAVSKE TOPLICE)
50. vodnjak, ki je bil obnovljen v okviru akcije obnove slovenskih krajevnih vodnjakov je v Selu na Goričkem v občini Moravske Toplice – Leta 1998 sta Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda ustanovila domžalski Helios in Ministrstvo za okolje in prostor – Omenjeni sklad je v 10-ih letih sodeloval pri obnovi 50-ih vodnih virov v 45-ih slovenskih občinah ter pri čiščenju 17-ih kraških jam – Minister Janez Podobnik je ponosen na rezultate partnerskega sodelovanja s Heliosom.
Danes so na svečanosti v Selu na Goričkem ob prisotnosti številnih gostov, med njimi sta bila tudi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec in župan občine Moravske Toplice Franc Cipot, tudi uradno odprli revitalizirano izvirno mlako na Makoterjevem bregu in Vodno učno pot Selo. Izvirna mlaka je 50-i obnovljen vodni vir v Sloveniji v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in posebno težo mu daje tudi dejstvo, da se nahaja na območju Goričkega, ki vedno pogosteje čuti posledice pomanjkanje vode zaradi globalnih klimatskih sprememb.
Heliosov sklad je bil ustanovljen že leta 1998. V prvih letih delovanja je svoje aktivnosti usmerjal na čiščenje kraških jam, teh je bilo 17, že po prvem letu pa se je akcija razširila tudi na obnovo krajevnih vodnjakov. V zadnjih nekaj letih veliko pozornost in del finančnih sredstev sklada namenja šolarjem v obliki nagrad za najboljše izdelane naloge vodnih učnih poti. Umetno narejena izvirna mlaka na Makoterjevem bregu je v preteklosti pomenila pomemben vir pitne vode za napajanje živine in kmetijske potrebe. Polni se z majhnim izvirom na dnu in s padavinami, glinene prsti pa omogočajo zadrževanje vode.
Vse bolj redke mlake na Goričkem danes predstavljajo pomemben del naravne in kulturne dediščine pokrajine in so s svojo biotsko raznovrstnostjo pester naravni ekosistem. Obnovljena mlaka se nahaja na območju omrežja Natura 2000 in znotraj Krajinskega parka Goričko. Leži tik ob lokalni cesti v bližini znane romanske rotunde sv. Nikolaja iz 13. stoletja in je ključna točka prav tako danes odprte Vodne učne poti Selo. Na pobudo in ob pomoči Društva geografov Pomurja so Občina Moravske Toplice in OŠ Fokovci pripravili potrebno dokumentacijo za revitalizacijo mlake ter jo ob finančni pomoči Heliosovega sklada tudi izpeljali. Zasnovo obnove mlake z ekoremediacijskimi metodami je pripravil Mednarodni center za ERM na Filozofski fakulteti v Mariboru.
Obnovitvena dela so potekala od poletja 2007, organiziralo in izvajalo jih je Društvo geografov Pomurja ob pomoči prebivalcev Sela in so bila opravljena v štirih delovnih akcijah. Hkrati so ob mlaki zasadili še varovalni vegetacijski pas, postavili zaščitno ograjo in informacijske table na celotni učni poti ter izdali zloženko o mlaki. Način obnove mlake predstavlja vzorčen primer sonaravne revitalizacije vodnega vira. Pri tem je pomembno tudi to, da bo OŠ Fokovci s svojimi učenci ob mlaki in na vodni učni poti izvajala številne vzgojne in izobraževalne aktivnosti, ob pomoči Društva geografov Pomurja pa bosta mlaka in pot postali pomembna »učilnica v naravi« tudi za učence/dijake ostalih slovenskih, predvsem pa pomurskim šol.
Minister za okolje in prostor Janez Podobnik in predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec sta v prostorih osnovne šole Fokovci tudi podpisala dogovor o nadaljnjem 5-letnem sodelovanja med MOP in Heliosom pri varovanju vodnih virov v Sloveniji v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Podpis sovpada tudi z novim razpisom, ki ga Helios objavlja na svojih spletnih straneh in javnih občilih za vse zainteresirane slovenske občine že jutri, 22. marca ob Svetovnem dnevu voda.
na vrh
|
|
|
