ŠOLSKI VODNJAK V PROSENJAKOVCIH (MORAVSKE TOPLICE)
V Prosenjakovcih v občini Moravske Toplice so v četrtek, 16. novembra, tudi uradno otvorili obnovljeni 70 let star Šolski vodnjak. Vodnjak je obnovljen v okviru HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in je že 44 po vrsti, ter šesti v Prekmurju. Učenci dvoježične osnovne šole Prosenjakovci so pripravili zanimivo predstavitev vodne učne poti. Vodnjak bo vključen tudi v turistične namene občine in Krajinskega parka Goričko. HELIOS je letos ob strokovni podpori Ministrstva za okolje in prostor finančno podprl obnovo petih vodnjakov s petimimi milijoni tolarjev, od tega bodo en milijon namenili učencem osnovnih šol, kot nagrado za zasnovo vodnih učnih poti.
V občini Moravske Toplice so se letos spomladi odzvali na javni razpis, ki smo ga že osmo leto zapored pripravili skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, in je namenjen finančni podpori pri obnovi slovenskih krajevnih vodnjakov. HELIOS je že leta 1998 skupaj z omenjenim ministrstvom ustanovil poseben HELIOS-ov ekološki sklad, ki je namenjen skrbi za kakovostno in čisto pitno vodo. V sklad se steka del sredstev od prodaje HELIOS-ovih okolju prijaznih premazov, blagovnih znamk TESSAROL, BORI in IDEAL. Vodnjaki v Sloveniji so bili dolga leta pozabljeni, neopaženi in predvsem zapuščeni, čeprav jih je uradno zabeleženih več kot osem tisoč. So tudi dragocena kulturna in naravna dediščina in so zato še posebej pomembni, hkrati pa predstavljajo tudi alternativni vodni vir.
V Prosenjakovcih so se na obnovo vodnjaka dobro pripravili. Vodnjak so izpraznili ter očistili, obnovili so mehanizem vodnjaka ter sanirali betonsko del vodnjaka in uredili okolico. Obnovo, ki je trajala 2 meseca, je izvajalo podjetje Čista narava d.o.o.. Šolski vodnjak se nahaja v južnem delu vasi zraven stare šoli, kjer je danes vrtec. Vodnjak je globok okoli 10 metrov s okroglim premerom 1,5 metra, ter je nepravilne osmerokotne oblike. Zgrajen je bil leta 1936 iz betona, na vodnjaku je litoželezna ročna črpalka z železnim ohišjem. Pri izlivi je majhno betonsko korito. Ker je teren nagnjen, dostop do ročne črpalke olajšujeta dve stopnici, ki sta prav tako betonski, oglate oblike. V preteklosti je služil predvsem za oskrbo z čisto pitno vodo, pranju perila ter čiščenju kmečkega orodja. Z obnovljenim vodnjakom in vodno učno potjo bodo otroci dobili vpogled v trajnostno rabo vode kot enega izmed najpomembnejših naravnih virov in v to, kako so nekoč pridobivali vodo ter kako danes z njo čim bolj varčno gospodariti. Obnovljen vodnjak bo prispeval k oživitvi kraja, ki bi lahko postal prijetna izletniška točka, predvsem kolesarjev, pohodnikov in ostalih turistov, ki se bodo tu lahko spočili, okrepčali in uživali v tihi, neokrnjeni naravi. Mimo vodnjaka vodijo označene kolesarske poti vkjučene v projekt »Raj za kolesarje«.
Šolarji Dvojezične osnovne šole Prosenjakovci so pripravili opis zanimive vodne učne poti, ki se prične in konča pri njihovi šoli. Dolga je okoli tri kilometre, prehoditi jo je moč v eni uri. Z njo nas vodijo skozi različne zanimivosti povezane z vodo. Šolarji bodo s svojo nalogo kandidirali tudi za nagrado za zasnovo vodne učne poti, ki jih je letos razpisal HELIOS.
Na otvoritvi je župan občine Moravske Toplice Franc Cipot povedal: »Zeleno Goričko je pomemben del trideželnega krajinskega parka Goričko-Raab-Örség. Goričko, je kulturna krajina, ki ji vse bolj pristaja naziv »Oaza zdravja«, ki ga želimo uveljaviti tudi v turizmu. Pri tem pa želimo našim gostom ob vsem kar premore ta slikovita pokrajina, ki postaja raj za kolesarje in pohodnike, nazdraviti z imenitno kapljico iz naših vinorodnih pobočij in z vse bolj iskano bistro studenčnico. Slednjo je možno najti v starih vaških vodnjakih, ki so nekoč predstavljali vir življenja za Goričance, na tem rahlo valovitem delu Prekmurja, ki še danes slovijo po svoji dobrosrčnosti in radodarnosti. Turistično usmerjena Občina Moravske Toplice ima izdelano vizijo svojega razvoja, katere temelj je zdrava in neokrnjena narava in z njo povezan zdraviliški in eko turizem, se je zavzela, da bo postopno obnovila znane in manj znane, pa vendar zelo zanimive izvire pitne vode in predvsem studence, ki so lahko eden od prepoznavnih simbolov naše krajine. Veseli smo, da sta nam pri ureditvi vodnjaka v Prosenjakovcih priskočila na pomoč podjetje HELIOS d.d. iz Domžal in Ministrstvo za okolje in prostor, za kar se jim zahvaljujemo in ju že vabimo na bodoče sodelovanje tudi z našim znanim geslom »Okolja nismo podedovali, temveč si ga izposojamo od naših prihodnjih generacij«.
Za obnovo vodnjaka, ki je stala 900.000 tolarjev je HELIOS prispeval polovico sredstev.
na vrh
|
|
VAŠKO NAPAJALIŠČE "PRI KORITU" V GABRIJELAH (SEVNICA)
Občina Sevnica je z uradno otvoritvijo korita v vasi Gabrijele 40. slovenska občina z obnovljenim vodnjakom v okviru vseslovenske akcije HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Vaško napajališče, ki ga domačini imenujejo »Pri koritu« je 43. obnovljeni slovenski krajevni vodnjak. Letos je poslovni sistem HELIOS iz Domžal ob strokovni podpori Ministrstva za okolje in prostor finančno podprl obnovo petih vodnjakov s štirimi milijoni tolarji.
Občina Sevnica je 40. slovenska občina, ki ji je uspelo na vsakoletnem javnem razpisu HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda in okoljskega ministrstva pridobiti finančna sredstva za obnovo in oživljanje svojega vodnjaka. Akcija, ki je namenjena obnovi slovenskih krajevnih vodnjakov, teče že od leta 1999 in v tem času so v sodelovanju z občinami obnovili 43 krajevnih vodnjakov po vsej Sloveniji. V sklad se stekajo sredstva iz deleža prodaje HELIOS-ovih okolju prijaznih premazov, blagovnih znamk TESSAROL, BORI in IDEAL.
Na spomladanski javni razpis je prispelo 22 prijav, sicer pa je zanimanje med občinami vsako leto večje. HELIOS je letos v ta namen namenil pet milijonov tolarjev, od tega štiri milijone za obnovo petih vodnjakov in en milijon za nagrado šolam, ki ob prijavi občine za obnovo vodnjaka, sodelujejo z nalogami zasnove vodnih učnih poti. Te so za prihodnje življenje vodnjaka pomembne tudi zato, ker vsebujejo idejo za družbeno revitalizacijo vodnjaka v svojem lokalnem okolju.
Vaško napajališče Pri koritu v Gabrijelah se nahaja v središču vasi v bližini cerkve Sv. Lenarta v krajevni skupnosti Krmelj. V Gabrijelah je bilo v preteklosti zaradi furmanskih poti več izvirov, napajališč in perišč. Do danes so se ohranila imena kot so: Rupca, Štebuh, Brjan, Žabjek, Pezdijek, Konjska štirna in Bazga.
Največji napajališči sta bili Klen in Pri koritu oz. »Pr' korit'«, ter sta bili last vaške skupnosti. Večjo betonsko korito je služilo napajanju vaške živine in tudi mimo vozečim furmanskim vpregam, ki so prevažale tovor skozi Gabrijele v Radeče in naprej. Velikost korita je dajala možnost tudi otrokom, da so se lahko v poletni vročini v njem osvežili. Sicer to korito ni bilo vedno bogato z vodo, v vročih poletnih mesecih je pogosto presušilo. Po letu 1973, ko je vas dobila vodovod, sta obe koriti izgubili svoj prvotni pomen ter utonili v pozabo. Danes bo obnovljeno vaško napajališče tudi s postavitvijo klopi in z hortikulturno ureditvijo bližnje okolice kraj oddiha in sprostitve, ter bo s tem ta prostor v vaškem središču dobil estetski in vsebinski pomen. Z obnovo napajališča Pri korito so rekonstruirali tudi nekdanjo perišče iz Klena. Pobudo za obnovo korita so dali v domačem turistično kulturnem društvu Lenart.
Tudi na lokaciji Klen je bilo nekdaj korito, velika štirna s pitno vodo in dva periščna kamna. Perišče je bilo mesto, kjer so se zbirale ženske in prale, doma že prekuhano perilo. Tudi moški so prihajali h koritu z namenom napajanja živine. Vsem, pa je to bila priložnost za druženje in prenos informacij med vaščani. Žal pa so ob sanaciji plazu iz leta 1988 perišče in štirno zasuli.
Po besedah župana Sevnice Kristijana Janca se v današnjem času premalo zavedamo pomena čiste pitne vode in vodnjakov kot alternativnih vodnih virov. »Vloga napajališča je bila včasih pomembna, saj je predstavljala vir življenja za ljudi in živino. Z modernizacijo družbe in življenja, pa so bile prvotne vloge hitro pozabljene. Vesel sem, da je pobuda za obnovo uspela in da bo v sodelovanju z Osnovno šolo Krmelj napajališče Pri koritu z vodno učno potjo vključeno v učni program. Vodnjak Pri koritu bomo vključili tudi v turistično ponudbo občine, prav tako pa bodo ob njemu možne in dobrodošle tudi manjše kulturne prireditve.«
Na otvoritvi sta za kulturni program poskrbela Osnovna šola Krmelj in Turistično kulturno društvo Lenart iz Gabrijel. Obnovitvena dela je opravljalo dva meseca Gradbeništvo Dolničar iz Boštanja, tudi ob prostovoljni pomoči zagnanih domačinov. Celovita obnova, tudi okolice, je stala 3 milijone tolarjev, od tega je HELIOS prispeval 743.000 tolarjev oz. polovico sredstev za samo obnovo napajališča.
na vrh
|
KAL IN VODNJAK NA GRIČU (ČRNOMELJ)
Občina Črnomelj je 39. občina v Sloveniji, ki je tudi uradno odprla svoj obnovljen vodnjak v okviru HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Letos spomladi je bil Grički kal z vodnjakom izbran na javnem razpisu. Vseh obnovljenih vodnjakov s pomočjo HELIOS-ovega sklada je sedaj že 42.
V občini Črnomelj so se letošnjo pomlad uspešno pripravili na javni razpis HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Sklad, ki sta ga pred leti ustanovila poslovni sistem HELIOS iz Domžal in Ministrstvo za okolje in prostor, je tudi letošnjo leto zelo aktiven, saj je finančno podprl obnovo petih vodnjakov v različnih delih Slovenije. Obnovljena sta že bila vodnjaka Kraljevi vrelec v Kostrivnici v občini Rogaška Slatina in Vaški vodnjak v Danah v občini Divača.
Geografska lega in vrednost vodnega izvira sta le eden izmed kriterijev pri dodelitvi sredstev za obnovo vodnjakov. Vodnjaki se izbirajo tudi na podlagi zgodovinskih, krajinskih in etnoloških vidikov in vse naštete zadovoljuje tudi Grički kal z vodnjakom, kot ga imenujejo domačini, saj se nahaja nad naseljem Grič pri Dobličah ob vznožju Kočevskega Roga v občini Črnomelj. Kali in vodnjaki so pomemben del kulturne dediščine Bele krajine in veliko jih kliče po ohranitvi in obnovi.
Vodnjak in kal se nahajata na zakraselih tleh, kjer je oskrba z vodo ljudem in živalim v preteklosti povzročala nemalo težav ter od njih zahtevala veliko iznajdljivosti. Posebej težavni so bili poletni meseci in sušna obdobja. Vodo za pitje so ljudje prinašali iz studencev in izvirov, za napajanje živine pa so uporabljali globeli, v katerih se je zadrževala deževnica ali pa so uredili zadrževalne kale. Grički kal so kmetje uporabljali že od nekdaj, uradno pa je bil zapisan v zemljiško knjigo ob njenem nastanku leta 1875, ko je skupina vaščanov ustanovila vaško skupnost. Nad kalom je bil včasih majhen izvirček. V današnji obliki je kal od leta 1933, ko so ga obnovili in njegovo dno zabetonirali v obliki kroga s premerom 15 metrov. Takrat so ob njem izkopali še 4 metre globok vodnjak, z namenom zbiranja deževnice in izvirske vode. Za napajanje živine so postavili betonski koriti. Svojemu namenu je služil vse do začetka 60 let prejšnjega stoletja, ko je bil dograjen Belokranjski vodovod, nato pa začel postopno propadati in zaraščati.
Obnovljen Grički kal z urejeno okolico bo v prihodnje služil kot prostor za druženje vaščanov, zanimiv bo tudi v turistične namene; zlasti pohodnikom na Dobličko goro. Kal z vodnjakom bodo vključili tudi v nastajajočo vodno in gozdno učno pot, ki so jo pripravili učenci ekološkega krožka OŠ Loka iz Črnomlja. Področje kala spada tudi v območje Nature 2000.
Na pomem ohranjanja in varovanja vodnih virov je na otvoritvi opozoril župan občine Črnomelj Andrej Fabjan, ki je dejal, da je občina v preteklosti že opravila hidrogeološke raziskave na območju Bele krajine. Kraški vodonosnik Dobličica je zaradi svojih geoloških in hidrogeoloških karakteristik ter urbanizacije prostora močno ogrožen in izpostavljen onesnaževanju. Podzemna voda se izteka v smeri zajetja in območja, od koder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo v napajalno območje vodonosnika. Ravno zaradi tega je toliko bolj pomembno izobraževanje prebivalstva o varovanju okolja in seznanitev javnosti z ukrepi za varovanje podzemnih voda. Območje kala je pomembno tudi za spoznavanje naravnega ekosistema v in ob samem kalu. Kali so lepi primeri biotopov, kjer je možno spoznavanje življenja in delovanja organizmov. Tako se lahko organizirajo rekreativni pohodi po vodni učni poti in naravoslovni dnevi za učence in dijake.
Kali so predstavljali enega izmed tistih delov naše dediščine na tem območju, ki se ga prebivalci teh krajev vse bolj zavedamo. Včasih so se vaščani družili ob skupnih kmečkih opravilih, napajanju živine, danes pa se družijo predvsem pri rekreacijskih dejavnostih, igri otrok in skupnih projektih, kot je projekt obnova kala in vodnjaka na Griču.
Obnovo kala in ureditev okolice ter poti so izvedli s prostovoljnim delom vaščani Griča in Doblič ob pomoči lovcev LD Loka in gasilcev PGD Dobliče ter finančno podporo občine Črnomelj, HELIOS-ovega sklada ter lokalnih podjetij: Danfoss Compressors, JP Komunala, Begrad, Dol in Martin Panjan s.p.. Vrednost obnovitvenih del je znašala okoli 2.1 milijona tolarjev, od tega je HELIOS-ov sklad prispeval 744.000 tolarjev.
V letu 2003 so v občini Metlika v Bojanji vasi prav tako s HELIOS-ovo pomočjo obnovili vodnjak Vušivka, ki je zelo redek primer vodnjaka. Na otvoritev čakajo še vodnjaki v občinah Sevnica, Moravske Toplice, Ajdovščina in MO Nova Gorica.
na vrh
|
|
VAŠKI VODNJAK V VASI DANE (DIVAČA)
V Danah pri Divači je bil v petek, 8. septembra, svojemu namenu predan 41. obnovljeni vodnjak v okviru HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Komunska štirna je bila letos spomladi izbrana na javnem razpisu omenjenega sklada. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki skladu že od samega začetka nudi strokovno podporo, ocenjuje, da ima projekt poleg ohranjanja kulturne dediščine in vzpodbujanja ekološke zavesti tudi širše pozitivne učinke. Do konca leta bomo svojemu namenu predali še šest vodnjakov.
Podjetje HELIOS v okviru delovanja svojega sklada, z deležom sredstev od prodaje okolju prijaznih premazov, že od leta 1999 financira projekt obnove slovenskih krajevnih vodnjakov. Omenjeni sklad smo leta 1998 ustanovili z MOP-om. Projekt obnove vodnjakov je eden izmed redkih projektov v Sloveniji, kjer si roko podajajo trije neodvisni partnerji: gospodarska družba, državna institucija in lokalne skupnosti. V minulih letih je bilo v ta namen s strani HELIOS-a namenjenih že več kot 21 milijonov tolarjev, še nekaj več pa so k obnovam vodnjakov namenile lokalne skupnosti s pomočjo domačih podjetij ter prostovoljnim delom krajanov.
Vaški vodnjak – komunska štirna v Danah pri Divači je tipičen vodnjak za kraško okolje, kjer so vodo znali ceniti že od nekdaj. Vodnjak se nahaja v središču vasi, na podestu, ki je tlakovan s kamnitimi ploščami in z nastankom iz prve polovice 19. stoletja. Na podestu se sonči krožen, rahlo trebušast kamnit nadzemni obod – šap s profiliranim robom, ki ga z vrha zapira železen pokrov. Obokan kamnit podzemni del je globok okoli 7 metrov s kapaciteto okoli 200 kubičnim metrov. Podzemni del je z zunanje strani zadelan z ilovico in služi kot izolacija. Voda iz komunske štirne je nekdaj služila potrebam cele vasi, saj gospodinjstva še niso razpolagala z lastnimi vodnjaki. Vaške ženske so vodo do domačij tovorile na glavah v lesenih škafih. Nekdaj je voda v štirno pritekala iz vodnih zbiralnikov, ki so se nahajali na višje ležečih točkah. Dotok je bil prekinjen in zato se danes štirna napaja z bližnje strehe.
Finančna spodbuda, ki jo je prejela občina Divača, je bila za obnovo štirne zelo dobrodošla. Ta štirna je bila v res slabem stanju in se je že začela ugrezati. Pri obnovi je občina upoštevala priporočila Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice, ki je s smernicami pripomogel, da je štirna ponovno dobila prvotni videz. Gradbeništvo Skuk, ki je bil izvajalec obnovitvenih del, je moral dvigniti kamnite plošče, utrditi in zravnati podlago ter kamnite plošče ponovno položiti. Zaradi nestrokovne pretekle obnove so morali ustrezno restavrirati dele štirne. Štirna je dobila tudi nov pokrov ter količke, ki jo bodo varovali pred morebitnimi poškodbami. Obnova bo v celoti veljala 2,35 milijona tolarjev, od tega je HELIOS prispeval 1,063 milijona tolarjev.
Obnovljena štirna bo ponovno kakovostna sestavina vaškega prostora kot dela bogate kulturne dediščine, povezane z vodo, njenim hranjenjem in ohranjanjem na Krasu. Štirna danes predstavlja tudi neprecenljivi požarni vodni vir za kraško območje, ki je uvrščeno v najvišjo kategorijo požarne ogroženosti v Sloveniji. Štirna z okolico bo odslej tudi primeren javni prostor za družabna srečanja vaščanov, prijeten kraj za postanek in počitek mimoidočih obiskovalcev, ki bodisi peš ali na kolesih zavijejo z glavnih poti in se pustijo zapeljati umirjeni pokrajini.
Vodnjak so na svečani otvoritvi ob prisotnosti številnih gostov odprli z bogatim kulturnim programom, prikazom domačih običajev, žegnanjem vodnjaka in na koncu s kraško pogostitvijo.
na vrh
|
KRALJEVI VRELEC V KOSTRIVNICI (ROGAŠKA SLATINA)
Kraljevi vrelec mineralne vode iz leta 1857, ki se nahaja v Spodnji Kostrivnici v občini Rogaška Slatina, smo ob prisotnosti številnih krajanov in gostov v vsem sijaju slovesno otvorili in predali svojemu namenu.
Po dolgih letih čakanja na njegovo obnovo, ga je junija obnovila občina Rogaška Slatina s finančno pomočjo HELIOS-ovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Kraljevi vrelec je v omenjenem skladu že 40. obnovljeni vodnjak v sedemintrideseti slovenski občini. Mineralno vodo iz njega so s kemično analizo potrdili že leta 1870. Svojo 150-letnico obstoja bo tako pričakal v tradicionalni podobi in krajanom v ponos.
Kraljevi vrelec je prvi iz letošnjega izbora petih vodnjakov, ki bodo deležni finančne podpore HELIOS-ovega sklada.
Vodnjak se nahaja v Spodnji Kostrivnici pod pobočjem Boča. V živo skalo je bil izkopan leta 1857 in leta 1872 poglobljen do globine štirindvajset metrov. Vhodni premer je 72 cm, ki se v globini razširi na 115 cm. Obdaja ga obnovljen z nekaj prvotnimi hrastovimi stebri večji lesen značilen osmerokoten paviljon z novo kovinsko bakreno streho. Za črpanje vode je bila vanj na globini 20 metrov vgrajena mehanska batna črpalka, ki pa so jo s pomočjo posebne ekipe potapljačev Jamarske reševalne službe Slovenije dvignili na površje, obnovili s pomočjo domačina Andreja Baha iz Brezij pri Podplatu in nato ponovno montirali na prvotno mesto. Domači gasilci so pri tem tri krat v celoti izpraznili ter očistili vodnjak.
Po vsebnosti raztopljenih mineralov spada voda v skupino mineralnih slatin z mineralizacijo okoli 9 g/l. Prvo kemično analizo vode je leta 1870 naredil dr. J. Gottlieb in jo uvrstil med alkalne slatine. Slatinsko vodo iz vodnjaka so še pred tridesetimi leti izkoriščali ljudje iz bližnje in daljne okolice, predvsem v času težjih kmetijskih del na poljih in bližnjih vinogradih na pobočju. V neposredni bližini se nahaja tudi Ignacijev vrelec, ki ga je že leta 1803 omenjal A. Suess, iz literature pa je znan tudi Vrtni vrelec, ki pa je danes žal že zasut.
Sam vodnjak je obdan s kamnitim vencem ter pokrit z betonsko ploščo. Pri obnovi, ki je trajala slaba dva meseca, so obnovili tlake v notranjosti paviljona, dvignili zunanji obod vrelca, naredili drenažni sistem odvodnjavanja, postavili zunanjo zaščitno ograjo in vrtnarsko uredili okolico paviljona.
Načrte, ki jih imajo z Kraljevim vrelcem na občini Rogaška Slatina so:
-
vodna učna pot od Gozdnega in Ivanovega vrelca v centru Rogaške Slatine do Kraljevega vrelca v Kostrivnici,
-
sprehajalna pot od Podplata do Kraljevega vrelca z ogledom bogate baročne cerkve Sv. Marije v Kostrivnici iz l. 1768 in gotske cerkve Sv. Lenarta v Dreveniku,
-
planinska pot od Podplata mimo Kraljevega vrelca skozi Kostrivnico ter vzponom na Boč,
-
izlet s turističnim vlakom »Rogačan« iz Rogaške do Kraljevega vrelca in
-
kolesarska pot iz centra Rogaške Slatine po kolesarski stezi do Tekačevega, po obvoznici do Kostrivnice z ogledom Kraljevega vrelca do Podplata in nazaj v center Rogaške Slatine.
»Kraljevi vrelec je s svojo arhitekturno vrednostjo eden izmed zadnjih takšnih vodnjakov v teh krajih, zato je bila njegova obnova še toliko bolj pomembna. V prihodnje z njim računamo na popestritev turistične ponudbe, zaradi njegove visoko cenjene mineralne vode pa bo privlačen obiskovalcem. Prav zahvaljujoč bogastvu mineralnih vod na čelu z Donatom, Templom in drugimi slatinskimi izviri se je stoletja razvijala Rogaška Slatina s svojim zdraviliškim turizmom in prinašala gospodarski razvoj in rast kraja. Zato imajo naravni vodni viri za nas eksistenčni pomen in temu namenjamo vso pozornost in hvaležnost«, je ob otvoritvi povedal župan Rogaške Slatine, mag. Branko Kidrič.
Otvoritev na predvečer dneva državnosti ter ob prazniku vode v Kostrivnici so popestrili tudi s kulturnim programom učencev osnovne šole, pevcev in folkloristov, z domačo kulinariko so se predstavile kmečke žene, vodnjak pa je slovesno blagoslovil škof, dr. Jožef Smej.
Obnova Kraljevega vrelca je vrednostno znašala okoli 4 milijone tolarjev, od tega je 2 milijona tolarjev prispevala KS Kostrivnica, milijon občina Rogaška Slatina ter milijon tolarjev HELIOS-ov sklad.
V bližnjih občinah so v preteklih letih prav tako s pomočjo HELIOS-a obnovili vodnjake v Bistrici ob Sotli (Gabronov studenec), v Kozju (vodnjak v Lesičnem), v Rogatcu (vodnjak na trgu), v Majšperku (vodnjak na Ptujski Gori) in v občini Slovenska Bistrica (vodnjak v vasi Žabljek).
na vrh
|
|
VODNJAK V VASI DVORJE (MORAVČE)
V občini Moravče smo v sredo, 21. junija, na priložnostni slovesnosti ob začetku poletja ter ob prisotnosti številnih vaščanov in gostov po gasilsko otvorili 39. obnovljen vodnjak v Sloveniji. Obnovo vodnjaka, ki se nahaja na domačiji Jožeta Klopčiča, sta finančno podprla HELIOS-ov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda in občina Moravče. V prihodnje bo pomenil turistično popestritev poti po vasi. Projekt pomeni tudi zanimiv način ohranjanja kulturne dediščine, posebej še na podeželju.
HELIOS-ov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda je od svoje ustanovitve pa do danes finančno podprl obnovo že 39 vodnjakov v 36 slovenskih občinah. Tik pred otvoritvijo sta še vodnjaka v občini Ajdovščina in MO Nova Gorica. Otvoritev Kraljevega vrelca v Kostrivnici v občini Rogaška Slatina pa bo to soboto ob praznovanju 8. praznika vode v Kostrivnici. Na ostalih izbranih vodnjakih pa so se že začela obnovitvena dela. Do konca letošnjega leta se bo število obnovljenih vodnjakov povzpelo na 46.
Projekt, v katerem sodeluje gospodarska družba s finančno podporo, državna inštitucija s strokovno podporo in lokalna skupnost kot uporabnik, predstavlja eden izmed redkih načinov partnerskega delovanja in povezovanja različnih subjektov v naši državi. Pred dnevi je minister za okolje in prostor Janez Podobnik HELIOS-u podelil posebno zahvalo za dosedanje dejavno partnerstvo pri ohranjanju čistih slovenskih voda, s katero je izrazil zahvalo za dolgoletno vztrajanje pri omenjenem projektu.
Vodnjak se nahaja v vasi Dvorje na dvorišču domačije Jožeta Klopčiča. Je okrogle kamnite oblike z lesenim vretenom in staro obnovljeno ročno črpalko. Globok je šest metrov, voda iz njega pa se po naravni poti očisti sama. Pri obnovi, ki jo je vodil sam gospodar, so upoštevali njegov nekdanji izgled. V preteklosti je vodnjak služil domačinom oziroma vasi, ki šteje čez deset hiš kot vir pitne vode, danes predstavlja in zagotavlja požarno varnost za kraj in rezervni vir pitne vode.
Po besedah župana Moravč Martina Rebolja je rezultat sodelovanja občine Moravče, lastnika vodnjaka in HELIOS-ovega sklada viden z obnovljenim vaškim vodnjakom. V Občini Moravče se vse bolj zavedajo pomena ohranjanja naravne in kulturne dediščine a se nemalokrat zatakne pri denarju. Prav ta projekt pa kaže, da se da veliko narediti tudi z malo denarja in vzornim sodelovanjem. V lanskem letu so tod mimo odprli uro in pol hoda dolgo krožno učno sprehajalno pot ob reki Rači, obnovljeni vodnjak pa bo postal sestavni del te zanimive poti po osameli kraški pokrajini. Vsekakor bo vodnjak služil tudi kot rezervni vir pitne vode, v občini pa se bodo tudi v bodoče trudili, da zanamcem pustijo čimbolj ohranjeno kulturno in naravno dediščino. V Moravčah smo ponosni na mnoga naravna in kulturno-zgodovinska bogastva, med drugim na grad Tuštanj, izletniško Limbarsko goro s Svetim Valentinom in druge robne vzpetine občine z lepimi razglednimi točkami in cerkvami, katere ljubitelji neokrnjene narave z veseljem obiskujejo.
Obnova vodnjaka je stala 400.000 tolarjev, financirali sta ga skupaj občina Moravče in HELIOS, v obnovo je bilo vloženega tudi veliko prostovoljnega dela lastnika.
na vrh
|
