HLEBOV VODNJAK NA RDEČEM BREGU (PODVELKA)
Občina Podvelka in Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda sta obnovila enega izmed najvišje ležečih vodnjakov v Sloveniji - Hlebov vodnjak na Rdečem Bregu v občini Podvelka. Poleg višine na 880 metrih je njegova posebnost tudi, da je skoraj na vrhu hriba. Vodnjak je vključen v sprehajalno gozdno učno pot.
 Hlebov vodnjak se nahaja v bližini gorske kmetije Hlebovo na Rdečem Bregu na Pohorju, ki je zagotovo najslikovitejši del občine Podvelka. Zanimivost med slovenskimi vodnjaki je toliko večja, ker je eden izmed najvišje ležečih vodnjakov v Sloveniji. Z nadmorske višine 880 metrov se ponuja čudovit razgled na Kozjak in vrhove Pohorja od Maribora do Slovenj Gradca. Vodnjak tipološko spada med vretenaste vodnjake z vedrom, globok je kar 36 metrov, ter pokrit s skodlami (šintli) – tradicionalno pohorsko kritino dvokapne izvedbe. Mimo vodnjaka vodijo iz doline (Podvelke, Lehna in Lovrenca na Pohorju ali čez HE Ožbalt) različne planinske poti do lovske koče LD Podvelka in cerkve sv. Ignacija, ki je edina v Sloveniji posvečena temu jezuitskemu svetniku. Leta 1769 zgrajena znamenita cerkev sv. Ignacija se ponaša z baročno notranjostjo, ki jo krasi glavni oltar mariborskega kiparja Josefa Strauba. Obe zanimivi točki povezuje sprehajalna gozdna učna pot, z znamenitostmi, kot so stara stiskalnica za sadje, različne vrste grmovnic in mogočnih dreves, med njimi omenimo okoli 400 let stari veličasten hrast graden z obsegom debla 542 cm.
 Ker je gospodarske dejavnosti v občini Podvelka nekoliko manj, si tudi na takšen način prizadevajo spodbujati turizem in razvijati perspektivne dejavnosti na osnovi naravnih bogastev in vzpodbujati ter popestriti utrip bolj odmaknjenih krajev. V občini se soočajo s propadom nekdaj mogočnih gorskih kmetij, saj se vse manj mladih ljudi odloča za težaven način življenja.
Na otvoritvi je predstavnica Heliosa Andreja Roš zbrane domačine in goste nagovorila: » Voda je vir življenja! Za Helios je voda razvojni in poslovni izziv. Že v 90 letih smo v Heliosu vložili veliko energije in časa v razvoj okolju prijaznih izdelkov in jih kupcem tudi ponudili. Začeli smo z idejo družbeno odgovornega trženja in željo, da našim kupcem in širši družbi ponudimo nekaj več. Zavedanje, da ni dovolj le ekološka osveščenost proizvajalcev, ampak je to naloga nas vseh, vsakega posameznika, je privedla do ustanovitve Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Danes so rezultati sklada že zavidljivi, omogočili smo očiščenje 17 kraških jam in brezen in z današnjim obnovo 49 vodnjakov po vsej Sloveniji. Dogodki kot je današnji, nam dokazujemo, da je ustanovitev sklada upravičena, namen in cilj pa pravilno postavljena. V skupini Helios želimo tudi v bodoče z vso odgovornostjo skrbeti za zdravo in kakovostno življenje nas vseh, ter zapustiti bogato dediščino naših prednikov našim "zanamcem".
 Občina Podvelka je že dalj časa gojila načrte za obnovo in ureditev vodnjaka. Letos spomladi so izkoristili priložnost in se prijavili na razpis Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda. Omenjeni sklad sta leta 1998 ustanovila naša največja družba za premaze, Helios iz Domžal in Ministrstvo za okolje in prostor. Na razpisu je občina Podvelka s prijavo Hlebovega vodnjaka uspela in pridobila pomemben del finančnih sredstev za obnovo, drugi del pa je zagotovila sama. Obnova vodnjaka je po besedah župana občine Antona Kovšeta potekala strokovno, upoštevajoč njegovo izvirno podobo. Vodnjak je tudi očiščen, voda je čista, pitna in kakovostna. Vsekakor bo dobrodošla vsem domačinom, pohodnikom in kolesarjem.
Hlebov vodnjak na Rdečem Bregu je že 49 obnovljeni vodnjak v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, ki se nahajajo v 45 slovenskih občinah. Letos bo finančne pomoči v višini 17.000 evrov deležno sedem vodnjakov. Obnovljeni so že vodnjaki v občinah Tolmin, Hodoš in Domžale. Na obnovo pa čakajo v Moravskih Toplicah, Mengšu in Ivančni Gorici.
Vrednost obnove Hlebovega vodnjaka je bila 10.000 evrov, od tega je občina Podvelka dobila od Heliosovega sklada 4.000 evrov. Obnovo je ob pomoči gasilcev in jamarjev vodilo podjetje Koroški zidar Branka Vezovnika iz Vuzenice. Na prireditvi v lovski koči so nastopili učenci Podružnične OŠ Lehen na Pohorju, prebrali so tudi nekaj pesmi domačinke Berte Urbanc.
na vrh
|
|
VODNJAK V SREDIŠČU VASI KOKOŠNJE (DOMŽALE)
Letošnja akcija Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda je od petka bogatejša za en obnovljeni vodnjak – v popoldanskih urah se je odvila otvoritev vodnjaka v občini Domžale – V devetem letu akcije se številka obnovljenih vodnjakov bliža petdesetim.
 Letošnja akcija obnove slovenskih krajevnih vodnjakov, ki jo vodita Skupina Helios in Ministrstvo za okolje in prostor je te dni zelo dejavna. Pred tednom dni smo slovesno odprli obnovljen izvir Dicove vode iz leta 1916 v Klavžah, v občini Tolmin, v petek v dopoldanskih urah vodnjak na Hodošu na Goričkem, v popoldanskih pa vaški vodnjak v Kokošnjah v občini Domžale.
Vodnjak v vasi Kokošnje v KS Krtina je prav tako eden izmed sedmih letošnjih izbranih vodnjakov in že 48. obnovljeni vodnjak Heliosovega sklada. Nahaja se v središču vasi Kokošnje. Zgrajen za potrebe treh gospodarskih poslopij, je kvadratne oblike z leseno konstrukcijo. Voda iz njega se dviga na vreteno, njegova posebnost pa je, da nikoli ne usahne. Poleg Heliosovih sredstev je bil obnovljen tudi s pomočjo občine Domžale, KS Krtina in predvsem prostovoljnim delom dobro organiziranih vaščanov. Vrednost del obnovljenega vodnjaka je okoli 7.500 evrov.
 Župan občine Domžale, Toni Dragar se je na otvoritvi, zahvalil vsem prizadevnim, ki so omogočili in dodali svoj prispevek k obnovi vodnjaka in s tem dokazali, da prostovoljno delo v teh krajih še živi. Posebej se je zahvalil tudi domačemu Heliosu, ki pomaga pri obnovi vodnjakov oz. vodnih virov in želi s tem prispevati k prijetnejšemu življenju v lokalnih skupnostih, katere del je tudi sam. »Občina Domžale si bo še naprej prizadevala pri skrbi in ohranjanju čiste pitne vode povsod, kjer bo to mogoče«, je pred začetkom otvoritve in posvetitve vodnjaka zaključil župan Toni Dragar.
Naslednji vodnjak, ki se mu bliža otvoritev, se nahaja v občini Podvelka. Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda bo v letošnjem letu obnovi sedmih vodnjakov namenil sedemnajst tisoč evrov, nekaj čez štiri tisoč pa šolarjem za raziskovalne naloge o vodnih učnih poteh. Sklad se financira iz deleža prodaje Heliosovih okolju prijaznih premazov.
na vrh
|
IZVIR DICOVE VODE V KLAVŽAH (TOLMIN)
Danes so sodelujoči partnerji pri obnovi skupaj zajeli bistro studenčnico iz obnovljenega izvira Dicove vode v Klavžah pri Tolminu. Občina Tolmin je del sredstev za njegovo obnovo pridobila na letošnjem javnem razpisu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda.
Obnovljeni izvir Dicove vode je prvi izmed sedmih vodnjakov, ki jih bodo letos obnovile občine in skupaj že 46. vodnjak, ki je bil obnovljen v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda.
Izvir Dicove vode sodi med t.i. dobre vode, saj ima stalno temperaturo, stalen pretok in nikoli ne presahne. Pitje vode iz tega izvira nas prijetno osveži in okrepi. Od vedno so to vodo hodili zajemat kmetje z bližnjih senožeti, saj jim je dajala občutek sitosti, lahkosti in gibčnosti pri fizičnem delu. Prav tako je dobro vplivala na živino. Danes pa k izviru prihaja zajemat vodo vedno več ljudi, še posebej, ker se povečuje zanimanje za čiste izvirske vode. Po radiestezijskih meritvah naj bi Dicova voda imela pozitivne energijske lastnosti in ugodno vplivala na počutje.
Zajetje v obliki kamnitega portala so med prvo svetovno vojno, leta 1916, za svoje potrebe uredili vojaki avstroogrske vojske. To območje je bilo v tem času del zaledja soške fronte, na katerem so bile nameščene oskrbovalne enote. V Klavžah je delovala večja bolnišnica za oskrbo ranjencev. V bližini izvira pa je bila nad cesto velika konjušnica.
Med obnavljanjem izvira so konec julija našli zanimiv dokument, ki potrjuje doslej le ustno ohranjeno izročilo o zajetju. Delavci Komunale Tolmin, ki so na Dicovi vodi opravljali strokovna komunalna in gradbena dela, so po odstranitvi skrilnih plošč in ob odkopavanju zemlje za kamnitim portalom tik ob zajetem izviru med koreninami razraščenih bukovih dreves (te so namreč izvir razpršile in bistveno zmanjšale njegov pretok, zato je bil poseg obnove nujno potreben) naleteli na steklenico piva Pilsen iz časa prve svetovne vojne. Postali so pozorni nanjo zaradi zvitka popisanega papirja, ki je bil viden skozi steklo.
Steklenica je bila nepredušno zatesnjena z betonsko kepo. Da bi varno izvlekli dokument, so pri Steklarstvu Cvek v Tolminu strokovno in pazljivo najprej odžagali dno steklenice. Ker se je kljub vodotesnemu betonskemu »zamašku« v 91 letih v steklenici nabralo nekaj tekočine, je bil papirnati zvitek zelo vlažen. Miha Mlinar, arheolog v Tolminskem muzeju, je milimeter za milimetrom strokovno izvlekel razmočeni zvitek iz steklenice.
Na prepognjenem listu formata A4 je bilo napisano poročilo o gradnji. Vrstica na pregibu je sicer razpadla, a ne glede na to je bilo ostalo besedilo v nemškem jeziku odlično ohranjeno. Zgornji del besedila je bil napisan v gotici, spodnji del pa v latinici. Prevod je opravil Drago Trpin, direktor Pokrajinskega muzeja Nova Gorica.
Po pisavi sodeč je avtor besedila Alois Kern iz Weinburga, iz tedanjega okrožja Mureck na avstrijskem Štajerskem, 50-letni črnovojnik, pripadnik enot gorskega topništva. Napravil je načrt za zajetje in tudi vodil 10 dnevna gradbena dela. Pri gradnji so sodelovali štirje vojaki, med njimi tudi Franc Savec, ki je izvir našel. Kern je v dokumentu opisal okoliščine, ki so privedle do izgradnje vodnjaka.
Po julijski tiskovni konferenci v Tolminu, na kateri so predstavili projekt obnove zajetja oz. izvira Dicove vode v Klavžah, so se na zajetju pričela obnovitvena dela. Delavci Komunale Tolmin so odstranili kamniti material in ročno odkopali zemljo za portalom, odstranili razraščene korenine, kanalizirali izvir, uredili tesnjenje in drenažo ter ga ponovno zasuli. Sledilo je še obnavljanje samega portala izvira, zamenjava iztočne cevi in rešetke, izvedba tesnjenja in kanaliziranje odvečne vode pod podestom. Z deli pri urejanju okolice in dostopa so nadaljevali krajani Klavž v sodelovanju s člani TD Sopota Kneža in učenci PŠ Podmelec, občasno so sodelovali tudi javni delavci občine Tolmin. Očiščena in deloma na novo trasirana je bila dostopna pot, ki so jo na nekaterih mestih razširili, utrdili in nasuli. Premostili so še dve hudourniški strugi. Na najbolj izpostavljenih delih so postavili močno varovalno ograjo ter ob izviru obnovili klopco.
Ker so k projektu celovito pristopili, je Turistična zveza Gornjega Posočja ob izviru Dicove vode postavila informacijsko tablo, ki skupaj z izdano zloženko zaokrožuje turistično promocijski material območja pod skupno krovno temo Skrivnosti žive vode. Na informacijski tabli je predstavljena zgodovina zajetja in značilnosti Dicove vode, izvemo pa tudi informacije o vojaški bolnici, ki je delovala med prvo svetovno vojno v Klavžah in o vojaškem pokopališču na Rutu pri Klavžah. Izdelan je bil tudi zemljevid z označenimi zanimivostmi na območju Klavž, Podmelca, Sel nad Podmelcem, Kneže, Loj, Kneških Raven, Temljin in Logaršč.
V publikaciji so poleg Dicove vode predstavljene še naslednje znamenitosti: slap Sopota pri Podmelcu, korita Velike in Male Luti na rečici Kneži, korita reke Bače v Klavžah in cerkev Marijinega vnebovzetja v Podmelcu s svojstvenimi freskami.
Vseh 28 učencev podružnične šole Podmelec je pod vodstvom mentorjev pripravilo krajši kulturni program. Ker je načrtovani dogodek sovpadal z dnevom žalovanja zaradi vodnih ujm, je župan občine Tolmin Uroš Brežan najprej prisotne pozval k minuti zbranosti. Po županovem nagovoru sta predstavnica Heliosa Nataša Hajdinjak ter predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Zorka Sotlar številnim zbranim krajanom ter gostom spregovorili o pomenu varovanja voda in ohranjanja naravnih vrednot ter kulturne dediščine.
Predračunska vrednost projekta je znašala 7.300 EUR, od tega je bilo iz Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda pridobljenih 3.600 EUR, 1.600 EUR je prispevala Občina Tolmin, razliko pa TZ Gornjega Posočja, TD Sopota Kneža in Krajevna skupnost Kneža. Doslej je bilo v projekt vloženih 620 ur prostovoljnega dela sodelujočih.
na vrh
|
|
|
