Skrivnostna steklenica pojasnila okoliščine nastanka izvira Dicove vode

Danes so sodelujoči partnerji pri obnovi skupaj zajeli bistro studenčnico iz obnovljenega izvira Dicove vode v Klavžah pri Tolminu. Občina Tolmin je del sredstev za njegovo obnovo pridobila na letošnjem javnem razpisu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda.

Obnovljeni izvir Dicove vode je prvi izmed sedmih vodnjakov, ki jih bodo letos obnovile občine in skupaj že 46. vodnjak, ki je bil obnovljen v okviru Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda.

Izvir Dicove vode sodi med t.i. dobre vode, saj ima stalno temperaturo, stalen pretok in nikoli ne presahne. Pitje vode iz tega izvira nas prijetno osveži in okrepi. Od vedno so to vodo hodili zajemat kmetje z bližnjih senožeti, saj jim je dajala občutek sitosti, lahkosti in gibčnosti pri fizičnem delu. Prav tako je dobro vplivala na živino. Danes pa k izviru prihaja zajemat vodo vedno več ljudi, še posebej, ker se povečuje zanimanje za čiste izvirske vode. Po radiestezijskih meritvah naj bi Dicova voda imela pozitivne energijske lastnosti in ugodno vplivala na počutje.

Zajetje v obliki kamnitega portala so med prvo svetovno vojno, leta 1916, za svoje potrebe uredili vojaki avstroogrske vojske. To območje je bilo v tem času del zaledja soške fronte, na katerem so bile nameščene oskrbovalne enote. V Klavžah je delovala večja bolnišnica za oskrbo ranjencev. V bližini izvira pa je bila nad cesto velika konjušnica.

Med obnavljanjem izvira so konec julija našli zanimiv dokument, ki potrjuje doslej le ustno ohranjeno izročilo o zajetju. Delavci Komunale Tolmin, ki so na Dicovi vodi opravljali strokovna komunalna in gradbena dela, so po odstranitvi skrilnih plošč in ob odkopavanju zemlje za kamnitim portalom tik ob zajetem izviru med koreninami razraščenih bukovih dreves (te so namreč izvir razpršile in bistveno zmanjšale njegov pretok, zato je bil poseg obnove nujno potreben) naleteli na steklenico piva Pilsen iz časa prve svetovne vojne. Postali so pozorni nanjo zaradi zvitka popisanega papirja, ki je bil viden skozi steklo.

Steklenica je bila nepredušno zatesnjena z betonsko kepo. Da bi varno izvlekli dokument, so pri Steklarstvu Cvek v Tolminu strokovno in pazljivo najprej odžagali dno steklenice. Ker se je kljub vodotesnemu betonskemu »zamašku« v 91 letih v steklenici nabralo nekaj tekočine, je bil papirnati zvitek zelo vlažen. Miha Mlinar, arheolog v Tolminskem muzeju, je milimeter za milimetrom strokovno izvlekel razmočeni zvitek iz steklenice. 

Na prepognjenem listu formata A4 je bilo napisano poročilo o gradnji. Vrstica na pregibu je sicer razpadla, a ne glede na to je bilo ostalo besedilo v nemškem jeziku odlično ohranjeno. Zgornji del besedila je bil napisan v gotici, spodnji del pa v latinici. Prevod je opravil Drago Trpin, direktor Pokrajinskega muzeja Nova Gorica.

Po pisavi sodeč je avtor besedila Alois Kern iz Weinburga, iz tedanjega okrožja Mureck na avstrijskem Štajerskem, 50-letni črnovojnik, pripadnik enot gorskega topništva. Napravil je načrt za zajetje in tudi vodil 10 dnevna gradbena dela. Pri gradnji so sodelovali štirje vojaki, med njimi tudi Franc Savec, ki je izvir našel. Kern je v dokumentu opisal okoliščine, ki so privedle do izgradnje vodnjaka. Več o vsebini dragocenega sporočila iz steklenice je na voljo na spletni strani www.dolina-soce.com/dobrodosli/aktualno.

Po julijski tiskovni konferenci v Tolminu, na kateri so predstavili projekt obnove zajetja oz. izvira Dicove vode v Klavžah, so se na zajetju pričela obnovitvena dela. Delavci Komunale Tolmin so odstranili kamniti material in ročno odkopali zemljo za portalom, odstranili razraščene korenine, kanalizirali izvir, uredili tesnjenje in drenažo ter ga ponovno zasuli. Sledilo je še obnavljanje samega portala izvira, zamenjava iztočne cevi in rešetke, izvedba tesnjenja in kanaliziranje odvečne vode pod podestom. Z deli pri urejanju okolice in dostopa so nadaljevali krajani Klavž v sodelovanju s člani TD Sopota Kneža in učenci PŠ Podmelec, občasno so sodelovali tudi javni delavci občine Tolmin. Očiščena in deloma na novo trasirana je bila dostopna pot, ki so jo na nekaterih mestih razširili, utrdili in nasuli. Premostili so še dve hudourniški strugi. Na najbolj izpostavljenih delih so postavili močno varovalno ograjo ter ob izviru obnovili klopco.

Ker so k projektu celovito pristopili, je Turistična zveza Gornjega Posočja ob izviru Dicove vode postavila informacijsko tablo, ki skupaj z izdano zloženko zaokrožuje turistično promocijski material območja pod skupno krovno temo Skrivnosti žive vode. Na informacijski tabli je predstavljena zgodovina zajetja in značilnosti Dicove vode, izvemo pa tudi informacije o vojaški bolnici, ki je delovala med prvo svetovno vojno v Klavžah in o vojaškem pokopališču na Rutu pri Klavžah. Izdelan je bil tudi zemljevid z označenimi zanimivostmi na območju Klavž, Podmelca, Sel nad Podmelcem, Kneže, Loj, Kneških Raven, Temljin in Logaršč.

V publikaciji so poleg Dicove vode predstavljene še naslednje znamenitosti: slap Sopota pri Podmelcu, korita Velike in Male Luti na rečici Kneži, korita reke Bače v Klavžah in cerkev Marijinega vnebovzetja v Podmelcu s svojstvenimi freskami.

Vseh 28 učencev podružnične šole Podmelec je pod vodstvom mentorjev pripravilo krajši kulturni program. Ker je načrtovani dogodek sovpadal z dnevom žalovanja zaradi vodnih ujm, je župan občine Tolmin Uroš Brežan najprej prisotne pozval k minuti zbranosti. Po županovem nagovoru sta predstavnica Heliosa Nataša Hajdinjak ter predstavnica Ministrstva za okolje in prostor Zorka Sotlar številnim zbranim krajanom ter gostom spregovorili o pomenu varovanja voda in ohranjanja naravnih vrednot ter kulturne dediščine.

Predračunska vrednost projekta je znašala 7.300 EUR, od tega je bilo iz Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda pridobljenih 3.600 EUR, 1.600 EUR je prispevala Občina Tolmin, razliko pa TZ Gornjega Posočja, TD Sopota Kneža in Krajevna skupnost Kneža. Doslej je bilo v projekt vloženih 620 ur prostovoljnega dela sodelujočih.